Dva tedna po tem, ko je vlada odločila, da zagotovi Slovenskim železnicam (SŽ) potrebnih 40 milijonov evrov za sanacijo škode na infrastrukturi zaradi žleda, ministrstvu za finance pa naložila, da najde do 15. julija sredstva za financiranje obveznih gospodarskih javnih služb železnic, so železničarski sindikati na vodstvo že naslovili svoje zahteve.
Na železnicah, ki so lani ustvarile blizu 20 milijonov evrov dobička iz poslovanja, letos pa pričakujejo še dodatno rast, saj beležijo v prvem polletju rekorde pri prepeljanem tovoru, so potrdili, da so prejeli zahteve sindikatov. Niso jih želeli komentirati, ker jih še preučujejo.
Zvišanje plač in višje odpravnine
Sindikati, ki jim predsedujejo Franc Zupanc, Zlatko Ratej, Jože Pavšek, Nikola Kneževič, Dejan Žolek, Matjaž Skutnik, Zdravko Skrbiš in Diko Ivanovič, od vodstva železnic med drugim zahtevajo dvig izhodiščne plače za prvi tarifni razred. Od železnic pričakujejo, da bodo sredstva za petodstotni dvig plače zagotovile iz dobička v minulem in letošnjem letu, triodstotni dvig pa z neporabljenimi sredstvi od prodaje stanovanj, počitniških zmogljivosti in drugih objektov »bivšega družbenega standarda«. Za julij bi izhodiščna plača najnižjega tarifnega razreda tako znašala nekaj več kot 370 evrov, ali bi zvišanju izhodiščih plač v najnižjem razredu sledilo tudi zvišanje v drugih, pa ni znano.
Predstavniki zaposlenih zahtevajo tudi zvišanje odpravnin ob upokojitvah. Po zdajšnji kolektivni pogodbi naj bi zaposlenemu ob upokojitvi pripadla odpravnina v višini treh povprečnih plač, sindikati pa zahtevajo, da se te zvišajo na višino šestih plač, in to ne povprečnih, ampak »njegovih najboljših plač, ki jih je prejel v obdobju 12 mesecev pred upokojitvijo«. Po neuradnih podatkih naj bi pogoje za upokojitev v železnicah izpolnjevalo kar 200 do 300 zaposlenih, dejstvo pa je, da so v železnicah napovedali, da bodo število zaposlenih letos zmanjševali.
Skrb za počitniške zmogljivosti
Poleg tega morajo železnice v skladu z zahtevo sindikatov poenotiti pokojninske načrte, in sicer tako, da se vanje vključi vse zaposlene. Po naših informacijah so pokojninski načrti za zaposlene po različnih družbah skupine zdaj različni, različni so tudi prispevki, ki jih zaposlenim plačujejo železnice. Zahteva sindikatov je, da plačujejo železnice vsem zaposlenim na mesec 30 evrov. Stroški železnic bi se v tem primeru po naših neuradnih informacijah lahko povečali za okoli 100.000 evrov, velja pa omeniti, da predstavlja plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja za družbe tudi davčno olajšavo.
Dvig plač, zvišanje odpravnin ob upokojitvi in uskladitev pokojninskih načrtov pa niso edine zahteve sindikatov na železnicah. Te skrbi namreč tudi stanje počitniških zmogljivosti in teh imajo železnice veliko. Po dostopnih podatkih imajo namreč v lasti več kot 100 stanovanj in garsonjer ter le nekaj manj hiš, svojim zaposlenim in upokojencem (če ostanejo nezasedene, so na voljo tudi zunanjim uporabnikom) pa ponujajo med drugim letovanje v Luciji, slovenskih hribih, v termah, v Poreču, Umagu, na Cresu in Lošinju. Večina namestitev je že prenovljena.
Močni sindikati, ostre zahteve
Osem sindikatov Slovenskih železnic, ki so imeli, kot smo poročali pred časom, na bančnih računih in v obliki bančnih depozitov visokih 3,8 milijona evrov, ima zagotovo veliko pogajalsko moč. Zastopajo namreč interese velikega dela od 8000 zaposlenih na železnicah. Močni sindikati v državi pa posegajo s svojim delovanjem vse pogosteje tudi prek meja boja za pravice zaposlenih ter na področje upravljanja družb in sprejemanja strateških odločitev, na primer lastnikov.
Sindikati energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti so tako pred dnevi sklenili zavezništvo, v okviru katerega bodo strnili moči in se borili proti privatizaciji gospodarske infrastrukture v prometu in energetiki. Skupno jim je, da delujejo v podjetjih v večinski državni lasti, da imajo veliko akcijsko moč, pogosto pa so tudi jeziček na tehnici pri imenovanju (ali razreševanju) poslovodstev družb. Če se sindikati v privatiziranem Heliosu borijo za pravice zaposlenih in če sindikat trgovine zanimajo zaveze kupca Mercatorja glede ohranitve delovnih mest, omenjeni sindikati v državnih infrastrukturnih družbah preprosto ne dovolijo prodaje.
