Vodstvo UKC Maribor skuša na vsak način, tudi z očitno protipravnimi metodami, urediti razmere v laboratoriju za interventno kardiologijo, kjer zaradi odpovedi soglasij za stalno delovno pripravljenost grozi, da bo treba paciente s srčnim infarktom ponoči prevažati v UKC Ljubljana.
Direktor Gregor Pivec je 26. junija trem upornim kardiologom, ki so kot starejši od 55 let izkoristili zakonsko pravico in se odrekli nočnemu delu, poslal sklep o njihovi ponovni vključitvi v stalno pripravljenost. V odredbi se Pivec uvodoma sklicuje na 51. člen ustave, po katerem ima slehernik pravico do zdravstvenega varstva, nato svojo potezo utemelji s svojevrstno razlago zakonodaje.
Kardiologi v pripravljenosti proti svoji volji
Najprej pojasnilo: vsem zaposlenim, ki so starejši kot 55 let, sme delodajalec naložiti nočno delo samo z njihovim izrecnim soglasjem. Trojica interventnih kardiologov je protestno – zaradi mizernega plačila – umaknila to soglasje, zaradi česar v UKC Maribor od 18. julija ne bo več možno zakonito izvajati nočnih interventnih posegov pri bolnikih s srčnim infarktom.
Pivec jim je zdaj odredil, da se morajo kardiologi proti svoji volji vrniti v pripravljenost. Po Pivčevem prepričanju zdravnik, ki je v pripravljenosti doma, pravnoformalno ni v službi in ne dela, saj mora biti zgolj dosegljiv za kak nasvet in ob potrebi za morebiten prihod v službo. Torej nočne pripravljenosti po Pivčevi interpretaciji ni mogoče enačiti z nočnim delom.
»Odredba sama po sebi ni nezakonita, nedvomno pa bo imela nezakonite posledice,« je opozoril Bojan Popovič iz sindikata Fides. Pivčeva utemeljitev po njegovem mnenju namreč vzdrži kritično presojo samo do tistega trenutka, ko je zdravnik doma v stalni pripravljenosti. »Ko pa se ga ponoči pokliče na poseg v bolnišnico, mora priti na delo. Delo brez izrecnega soglasja pa je prepovedano in bo zato nastopilo nezakonito stanje.«
So tožbo vzeli v zakup?
Prav to zdaj počne Pivec, ki bi s spornimi odredbami rad zagotovil 24-urno zdravstveno varstvo bolnikov v laboratoriju za interventno kardiologijo. Verjetna je domneva, da se tudi v pravni službi UKC Maribor zavedajo nezakonitih posledic svojih odredb, vendar bodo vzeli v zakup morebitne tožbe in pravne spore (z vsemi njihovimi finančnimi posledicami vred), ki jih bodo sprožili kardiologi, če bodo proti svoji volji poklicani na nočno delo.
Vojko Kanič, predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo, nam je sporočil, da Pivčeve odredbe še preučujejo in se bodo nanje ustrezno odzvali. Poudaril je, da v minulih tednih uprava UKC Maribor ni dala nobene pobude za sestanek, na katerem bi vzpostavili dialog in rešili razmere. Šele včeraj je Pivec napovedal, da se bo s kardiologi sestal v ponedeljek.
Mariborski kardiologi so upravi že pred časom predlagali, da bi jim za posamezni nočni poseg pripadalo plačilo 175 evrov bruto, medicinske sestre pa bi prejele polovico tega zneska. Poleg tega so terjali še dodaten dopust in možnost dostopa do bolnišnice skozi urgentni vhod. Pivec je včeraj sporočil, da je ta predlog tudi po mnenju ministrstva za zdravje nezakonit, ker predsednica vlade Alenka Bratušek v funkciji ministrice za zdravje z nedavno izdanim sklepom ni uvrstila kardiološke dejavnosti med posebne programe, kar je pogoj za sklepanje posebnih podjemnih pogodb. »Še naprej ostaja v veljavi ponudba za 20-odstotno povečano plačilo v primeru povečanega obsega dela, ki je v skladu z veljavno zakonodajo,« so sporočili iz UKC Maribor.
»Pristojne pozivam, naj se v Sloveniji uvede enoten plačilni sistem v javnem zdravstvu za interventne kardiološke posege. Ne morem razumeti, zakaj je to delo v mariborskem in ljubljanskem centru različno ovrednoteno,« nam je dejal Kanič.
Bolnik se je uprl dolgemu čakanju
Bolniki so se medtem ob predolgih čakalnih dobah v kardiologiji že začeli ozirati čez mejo. Eden od bolnikov mariborskega UKC ob zelo dolgi čakalni dobi za invazivno diagnostiko pred operacijo srca od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) tako pričakuje plačilo zdravljenja v tujini. Njegovo vlogo še rešujejo, so nam včeraj pojasnili na ZZZS.
Tovrstna možnost je bolnikom na voljo, kadar čakalna doba presega najdaljšo dopustno pri vseh izvajalcih te storitve v Sloveniji. ZZZS je tako nekajkrat že plačal obsevanje v tujini za bolnike z rakom. Kot smo že poročali, bi morali biti srčni bolniki ob stopnji nujnosti hitro v mariborskem UKC na vrsti v treh mesecih, a čakajo tudi po pol leta. V bolnišnici vztrajajo, da so tako dolge čakalne dobe posledica zdajšnjega financiranja ZZZS, na ZZZS pa so ugotavljali, da bi bile lahko povezane ravno s spori med vodstvom bolnišnice in kardiologi.
V prvega pol leta so na ZZZS prejeli tudi 29 vlog za povračilo stroškov kardioloških in vaskularnih storitev na podlagi evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu (v tem primeru stroške zdravljenja povrnejo le do višine, ki velja v Sloveniji, potnih stroškov pa ne). Od 29 vlog je bila ena za povračilo stroškov kratkega pregleda pri kardiologu, ena za razširjeni pregled pri kardiologu, ena za povračilo ehokardiografije, pri preostalih so bolniki želeli povračilo stroškov operacij krčnih žil. Večina teh bolnikov (23) se je zdravila v Avstriji, skupni znesek povračil je bil 16.141 evrov, so pojasnili na ZZZS.
