Mlada diplomirana biokemičarka Saša že slabo leto neuspešno išče službo, čeprav ima veliko izkušenj na področju ved o življenju. »Po približno sto poslanih prošnjah sem prišla do enega ušivega razgovora.«
Saša Nastran: Ko sem dobesedno čez noč ostala brez službe, sem si predstavljala, da s toliko izkušnjami ne bo problema najti nove. Napaka. Zavod za zaposlovanje objavlja zgolj fiktivne javne razpise za že izbrane kandidate. Ali ni v interesu celotne države, da se na kakršnokoli delovno mesto izbere najboljšega, najbolj kompetentnega delavca? V tem trenutku izgleda tako, da gre davkoplačevalski denar za zaposlovanje tepcev in lenuhov. Kolegici diplomirani ekonomistki kar osebna svetovalka na zavodu za zaposlovanje reče, da se v ekonomiji službe pač iščejo preko vez in poznanstev. Meni je svetovala, naj pokličem svoje bivše mentorje ter jih povprašam, če bi se kaj dalo najti. Kakšen je potem smisel in funkcija zavoda? Kako bi se vi konkretno lotili izkoreninjenja nepotizma in prirejanja razpisov in kakšno vlogo naj ima v tem kaosu zavod?
Miro Cerar: Res je, da zavod za zaposlovanje izgublja svojo vlogo in da je nujna prenova njegovega poslanstva, kot tudi načina kadrovanja ljudi, ki delajo na zavodih. Drug izziv, povezan s tem, pa je aktivno iskanje službe z dodatnim izobraževanjem. Vzpostaviti želimo karierne centre, ki bodo vsem mladim, ki nimajo službe po končanem študiju, omogočili vstop v proces aktivnega iskanja službe, in sicer v prvem koraku vstop v petmesečno podjetniško usposabljanje po vzorcu že uspešnih projektov v Sloveniji (Podjetna Mlada Slovenija in Medpodjetniški izobraževalni centri); za vse, ki v tem času ne bi dobili službe in/ali se ne bi prepoznali v podjetniških vodah, pa bomo omogočili vstop v naslednji nivo kariernega centra, kjer bi imeli možnosti za javna dela in hkrati dostop do dodatnega izobraževanja na področju socialnega podjetništva. V vseh fazah procesa skozi podjetniške centre bomo spodbujali organizacijo srečanja s podjetji - potencialnimi zaposlovalci doma in iz tujine. Za karierne centre bi uporabili čim več že obstoječe infrastrukture (univerzitetni inkubatorji, Medpodjetniški centri, Podjetna Mlada Slovenija, Regionalni Razvojni centri, ipd.).
Saša Nastran: Če zavoda za zaposlovanje ne potrebujemo, kot se zdi trenutno, vložimo raje denar, ki ga zdaj namenjamo njegovemu delovanju, v subvencije za razvoj podjetij! Naj nadobudnemu mlademu človeku z dobro idejo država priloži npr. 50% ustanovnega kapitala in naj ga ne obremeni z davki takoj, ko bo podjetje registrirano, ampak šele ko prične poslovati z dobičkom. Vsi politiki pridigajo, da moramo mladi znanstveniki pričeti ustvarjati biotehnološka podjetja, a me zanima, če kateri od teh političnih modrecev vsaj približno ve, kolikšen vložek bi bil potreben za zagon biotehnološkega podjetja? Že samo za nakup nekaj osnovne opreme potrebuješ milijon evrov. Kako bi vi spodbudili (visokotehnološko) podjetništvo? Zanimajo me tri konkretni ukrepi.
Miro Cerar:
1. Mladim omogočiti dostop do javne infrastrukture za razvoj visokotehnoloških podjetniških idej, dokler ideja ni zrela, da sama pritegne semenski kapital, oziroma se izkaže za neuspešno; oziroma spodbujati vključevanje mladih raziskovalcev v mednarodne mreže znanja in razvojno-raziskovalne mreže (v to smer spodbuja tudi EU razvojni program Horizon 2020).
2. Zagotoviti podjetniško izobraževanje za vse mlade, ki nimajo službe kot opisano zgoraj.
3. Nadaljevati razvoj infrastrukture za razvoj podjetništva, še posebej na področju financiranja.
Saša Nastran: Veliko gospodje pametujejo tudi o krčenju javnega sektorja, a se ga lotevajo na napačnem koncu. Na univerzah in inštitutih tako ostajajo profesorji, ki med službenim časom tipkajo knjige, laboratorija pa ne prepoznajo več; mladi znanstveniki, ki dejansko raziskujejo(mo) in objavljajo, pa delajo zastonj. Mladi poslušamo nasvete o prostovoljnem delu, češ da nam bodo te izkušnje koristile, po drugi strani pa nam starši plačujejo zdravstveno zavarovanje, ker nimamo za burek. Zanimajo me tri ukrepi, s katerimi boste spodbudili zaposlovanje mladih in zajezili njihovo odseljevanje v tujino.
Miro Cerar:
1. Zaposlovanje mladih je v veliki meri povezano z uspešnostjo gospodarstva, zato bo reševanje zaposlovanja mladih, poleg že zgoraj predstavljenih programov, v veliki meri odvisno tudi od gospodarskega razvoja Slovenije. Kar se tiče aktivnejšega vključevanja v raziskovalno sfero, pa bo potrebno zagnati projekt za nadgradnjo modelov vrednotenja raziskovalnega dela, ki bo bolj upošteval dejansko delo na projektih (jasno ločene vrste dela na projektih), sodelovanje z gospodarstvom in druge družbene koristi (pozitivne eksternalije) takšnih projektov.
2. Kar se tiče zajezitve odseljevanja mladih iz Slovenije, ki se bo zgodilo tudi z že zgoraj omenjenimi ukrepi, pa bi izpostavil še en pogled: zelo pomembno je, ne toliko kako zajeziti odliv (saj so izkušnje iz tujine zelo pomembne in vredne), ampak kako ustvariti ustrezne pogoje, da se lahko mladi z izkušnjami iz tujine, vrnejo in aktivno vključijo v ustvarjanje vrednosti v Sloveniji. To bomo dosegli z še živahnejšim podjetniškim okoljem, oblikovanjem enotnega prožnejšega in hkrati varnega trga dela (s postopnim uvajanjem enovite pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas), s projektnim financiranjem tudi raziskovalno razvojnih projektov in s pospešenim vključevanjem v mednarodne (razvojne) projekte.
3. Povečati želimo tudi zanimanje podjetij za kadrovske štipendije, kar bi dosegli s priznavanjem kadrovskih štipendij kot stroška podjetij in hkratnim izvzemanjem kadrovskih štipendij iz izračuna upravičenosti za socialne transferje. S tem bi se nadarjeni mladi ponovno tesneje povezali s podjetji in potencialnimi zaposlovalci.
Sašin komentar Cerarjevih odgovorov: Zadnja stvar, kar mladi rabimo, je podjetniški tečaj, ta mi še vedno ne bo kupil zelja in krompirja.
Razočaranje nad odgovorom. Povedal je iste stvari, kot jih vsi ostali govorijo že dvajset let, samo z novodobnim besednjakom. Njegov edini kapital je domnevna moralna neoporečnost in deklariran boj proti korupciji, ki smo je vsi tako siti.
