Smo pred predčasnimi državnozborskimi volitvami, kandidati za nove poslance in ministre pa se v volilni kampanji bolj ali manj ukvarjajo z začasnim bivališčem Janeza Janše na Dobu in z najboljšim sosedom Mercatorjem, ki si ga je – tudi ob asistenci politikov – prilastil sosed z juga. Na žled se ne spomni nihče več. Tako so gozdni posestniki dobre štiri mesece po eni največjih naravnih katastrof pri nas prepuščeni načelu »znajdi se, kakor veš in znaš«.
Poškodovani iglavci, ki so zabaviščni park za lubadarja, povečini ostajajo v gozdu. Do 15. maja bi morali lastniki vse pospraviti, a so jih za zdaj le tretjino. Državni birokrati, ki so določili tako nerealen rok za njihovo odstranitev, so za protiutež začasno dovolili uporabo insekticida za zatiranje lubadarja. To pomeni, da se bo kemija iz sadovnjakov in s polj preselila še v gozdove, ki opravljajo izjemno pomembno ekološko funkcijo.
Zadnja protižledna aktivnost države se je zgodila konec aprila s spodletelim poskusom ministra Židana, da ustanovi novo državno gozdarsko podjetje Slovenski gozd, d. o. o. Njegov prvotni namen je bil odkupovati in prodajati les iz poškodovanih gozdov, v nadaljevanju pa si je Židan premislil in hotel z ustanovitvijo nove družbe čez noč in brez vsakršne strokovne razprave povsem preurediti tudi slovensko gozdarstvo. Pri tem je naletel na tako silovit odpor, da sta splavala po vodi oba projekta, politiki pa so dvignili roke od žledu in gozdov.
Takoj po naravni nesreči so tudi obljubljali, da bodo prizadetim pri odpravi posledic nemudoma priskočili na pomoč brezposelni, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Debele štiri mesece je trajalo, da je birokraciji te ljudi uspelo preusmeriti v gozdove, a je vprašanje, koliko koristi bodo imeli od njih lastniki. Največ brezposelnih je namreč dobil Zavod za gozdove Slovenije in ti lastnikom ne bodo pomagali pri čiščenju gozdov. To bodo počeli tisti (33 brezposelnih), ki jih je začasno zaposlila kmetijsko-gozdarska zbornica. Ker gre za nekvalificirane delavce, naj bi pospravljali veje in opravljali druga lažja dela v gozdu, za katera zadostujeta par rok in sekirica.
Lastniki poškodovanih gozdov bi ta trenutek krvavo potrebovali predvsem pomoč tistih, ki so usposobljeni za ravnanje z motorno žago, saj na izvajalce sanacijskih del čakajo tudi po tri mesece. A volilni čas očitno ni čas za protižledne aktivnosti.
