Vzajemna preteklega dobička, ki ga je ustvarila z izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kljub jasni zakonski obvezi ne bo porabila za znižanje premij, ampak bo 24 milijonov evrov prenesla v varnostne rezerve.
Tako je na včerajšnji skupščini Vzajemne sklenilo 66,6 odstotka zastopnikov zavarovancev, ki so potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, naj omenjena sredstva raje ohranijo v kapitalskih rezervah. To je v nasprotju z namenom interventnega zakona, po katerem bi morale zdravstvene zavarovalnice presežna sredstva vrniti zdravstvu in zavarovancem. Morale bi jih v celoti nameniti za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, torej višje kritje doplačil k zdravstvenim storitvam ali nižje premije.
Če bi se v Vzajemni odločili, da bi rezerve namenili za znižanje premij, bi bil vsak od 838.000 zavarovancev enkratno oproščen plačila okoli 30 evrov oziroma bi lahko več kot dve leti plačevali en evro nižjo mesečno premijo. Osnovna premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri Vzajemni s triodstotnim popustom znaša 26,79 evra. Kot smo v Dnevniku že večkrat opozorili, so se Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav Zdravstvena leta 2012 močno uštele pri napovedih zvišanja stroškov, saj so kasneje kar polovico podražitev enostavno prelile v dobiček.
Čeprav je bilo v zadnjem letu dni slišati mnogo pozivov, naj se omenjena sredstva porabijo tako, da se premije ne bodo zviševale, vse dokler ti presežki ne bi bili porabljeni, so v Vzajemni ubrali drugačno pot. Uprava, ki jo vodi Aleš Mikeln, in nadzorni svet pod vodstvom Aleksandre Podgornik sta našla celo protiargumente, zakaj bi bilo zadržanje sredstev v interesu zavarovancev in v skladu z zakonom. Poudarjajo, da denarja ne bi smeli razdeliti zavarovancem, prav tako ga ne bi smeli porabiti v zdravstvenem sistemu. »To nikakor ni ustrezno in bi kot samo po sebi pomenilo celo neke vrste 'nacionalizacijo' teh sredstev,« so pojasnili. Obenem varnostne rezerve pred implementacijo direktive Solventnost II povečujejo kapitalsko ustreznost Vzajemne.
Ker se je večina zastopnikov Vzajemne odločila, da naj dobiček ostane v družbi oziroma ne bodo dodatno nižali premij, so bili nekateri zastopniki zavarovancev ogorčeni. »Vzajemna ima dovolj kapitalskih rezerv, vendar pa je lobi glasoval proti temu, da zavarovanci dobijo denar,« je po včerajšnji skupščini povedal Stojan Auer. Obžaluje način njenega vodenja, ker da mu je predsednik skupščine Aleš Rojs omejil besedo pri točki o prenašanju 24-milijonskih rezerv. Do danes bodo pridobili ustrezna pravna mnenja in se odločili, kako naprej in kakšne so njihove možnosti.
Vzajemna z znižanjem mesečnih premij ali izplačilom dobička verjetno ne bi imela nobenih težav. Potem ko je lani ustvarila 6,8 milijona evrov dobička, je njen kapital presegel že 75 milijonov evrov, presežek nad minimalnim zahtevanim kapitalom pa je znašal 26,5 milijona evrov. Ob tem nima težav niti z likvidnostjo. Vzajemna je namreč iz poslovanja v lanskem letu ustvarila kar 15 milijonov evrov denarnih sredstev. Tako je imela konec leta v depozitih in kratkoročnih finančnih naložbah že skoraj 100 milijonov evrov. Kam Vzajemna vlaga presežna sredstva, tudi katere državne in podjetniške obveznice je kupovala, iz letnega poročila ni razvidno.
Število zavarovancev Vzajemne se je v zadnjem letu dni, ko so se na položaju zamenjali trije predsedniki uprave, znižala na najnižjo raven doslej. Še konec leta 2011 so jih imeli okoli 860.000, leto kasneje nekaj več kot 854.000, v lanskem letu pa je Vzajemna izgubila skoraj dva odstotka zavarovancev. Osip je bil kljub vsemu še večji, saj je po drugi strani sklenila največ novih zavarovanj v zadnjih letih.
