Prvič pri nas so kirurgi v celjski bolnišnici v začetku maja s pomočjo robota da Vincija pri eni od bolnic izvedli operacijo raka na debelem črevesu. Kot pravijo v tretji največji bolnišnici, gre za pomembno prelomnico. Tovrstnih operacij, ki so prijazne tako do bolnikov kot kirurgov, je sicer v svetu vedno več. Samo lani jih je bilo opravljenih že več kot pol milijona, največ seveda v ZDA, medtem ko so jih še leta 2008 izvedli nekaj več kot sto tisoč. Največ na področju urologije, sledijo pa ginekološke operacije in operacije debelega črevesa in danke.
Slovenija na svetovnem zemljevidu
Celjska bolnišnica je za zdaj edina, ki je leta 2010 instalirala robotski sistem da Vinci, in prva, ki je začela izvajati robotsko kirurgijo na zahodnem Balkanu. »Tudi mi smo začeli z robotskimi operacijami v urologiji, letos maja pa smo, po dobri edukaciji in s potrditvijo projekta robotske kirurgije s strani strokovnega sveta bolnišnice, uspešno izvedli tudi prvo popolno robotsko asistirano operacijo raka na debelem črevesu in danke,« je ponosen direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. Slovenija se je s tem vpisala na svetovni zemljevid držav, ki izvajajo robotske operacije tudi na področju abdominalne kirurgije. Kot je povedal glavni operater, asistent mag. Igor Černi, so v njegovi ekipi pri tem sodelovali asistent Oliver Stefanovski, instrumentarki Jana Petelinšek in Maša Kajba, anesteziologinja Aida Bešič ter medicinska sestra Tjaša Svetel. Poseg so opravili pri bolnici s tumorjem na prehodu danke v esasto črevo.
»Operacija je potekala brez zapletov, bolnica je že po sedmih dneh zapustila bolnišnico, transfuzije ni potrebovala, prav tako je zadostovala minimalna doza analgetikov,« opisuje Černi, ki je z ekipo zatem opravil še eno tovrstno operacijo. Njen potek je skrbno nadzoroval dr. Fabio Priora z oddelka za splošno in onkološko kirurgijo bolnišnice v italijanski Alessandrii, ki jo vodi svetovno znani onkološki robotski kirurg profesor Giuseppe Spinoglio. Kot poudarja Černi, robotska kirurgija združuje prednosti tako laparoskopske kot klasične kirurgije in ima številne prednosti tako za bolnika kot tudi kirurga. »Za kirurga je velika prednost predvsem ta, da izredno dobro vidi in zato lahko poseg izvede zelo natančno, saj je krvavitev minimalna. Pacient pa lahko po takšni operaciji zelo hitro okreva, ima manj pooperativnih bolečin, zato porabi tudi manj analgetikov, manjša je tudi potreba po transfuziji krvi, krajša je ležalna doba, bolnik se nasploh hitreje rehabilitira. To pa pomeni, da se hitreje vrne v normalno življenje. Da manjše porabe antibiotikov in sanitetnega materiala niti ne omenjamo,« prednosti takšnega zdravljenja našteva Černi.
Želijo si, da bi lahko opravili čim več tovrstnih operacij
Glede na to, da je rak debelega črevesa in danke v Sloveniji tretje najpogostejše maligno obolenje, in to pri obeh spolih, pa bi si verjetno tako bolniki kot kirurgi želeli, da bi lahko tovrstnih operacij opravili čim več. A za zdaj je to le pobožna želja, saj je Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS) z aneksom k splošnemu dogovoru za lani celjski bolnišnici odobril denar le za 200 operacij robotske asistirane radikalne prostatektomije, opravili pa bi jih lahko vsaj 400. Z eno operacijo pa zavarovalnica bolnišnici prispeva dodatnih 2382 evrov, pravi Damjan Kos iz ZZZS. Ob tem pa opozarja, da cena robotske operacije prostate ni enotna, saj je odvisna od številnih dejavnikov, ne nazadnje tudi stanja samega pacienta. V celjski bolnišnici so na zdravstveni svet, kot najvišji organ v sklopu ministrstva za zdravje, že naslovili vlogo, če bi jim lahko priznali vsaj še 100 operacij več, saj je škoda, da ne bi izkoristili vsega, kar robotska kirurgija zmore in ponuja.
