Đoković je pripadnik pravoslavne vere, celo do te mere, da ga je patriarh Irinej zaradi ljubezni do pravoslavne cerkve odlikoval z redom svetega Save. Če bi želel, bi zlahka branil barve kakšne precej bogatejše države. Pred osmimi leti, ko se še ni vedelo, da bo z igranjem tenisa služil milijone, je družini britanska teniška zveza ponudila, da vsi trije sinovi prevzamejo britansko državljanstvo, a je bil prav Novak tisti, ki je zavrnil povabilo, rekoč: »Srbija je del mene, ponosen sem na svoje korenine, že kot mladenič pa sem sanjal, da bom s Srbijo osvojil Davisov pokal.« Želja se mu je leta 2010 uresničila.
V življenju mu ni bilo postlano z rožicami, bil je priča preletom Natovih zavezniških letal nad Beogradom, a v zaklonišču ni zdržal dolgo in je izkoristil prav vsako priložnost, da je v betonski zid udarjal teniško žogico. In že tedaj je pri sebi vedel, da želi nekoč biti najboljši. Željo in vnemo je prepoznala trenerka Jelena Genčić (»Tako razkošnega talenta nisem videla že od Monike Seleš!«), ki ga je poleg teniške igre učila o glasbi, literaturi in poeziji, a se je hkrati zavedala, da zgolj njena pomoč ne bo dovolj, da razvije sposobnosti. V Nemčijo je poklicala prijatelja Nikolo Pilića, ki jo je kmalu poklical in dejal: »Zakaj si tako dolgo čakala, fant je izjemen!«
Seveda je bilo breme financiranja teniških treningov na ramenih staršev, ki sta si sposojala denar in morala prodati vse zlato, ki sta ga imela. Danes, ko je Nole samo s turnirskimi nagradami zaslužil 49 milijonov evrov, jima je to večkratno povrnjeno, starša pa tudi nadzorujeta ogromni teniški center v Beogradu, v katerem je zaposlenih kar 150 ljudi, v prestolnici Srbije pa organizirajo tudi turnir serije ATP. Zavistneži so kmalu lansirali novico, da naj bi bil center zgrajen brez popolne dokumentacije in na ozemlju s spomeniškim varstvom, a je oče Srđan prepričan, da je bilo vse transparentno.
Število črtic, ki pomenijo turnirske zmage, se je ustavilo pri številki 44, sam pa je postal šele šesti tenisač v zgodovini, ki mu je v enem letu (2011) uspelo osvojiti tri turnirje za veliki slam. Za njegov bekhend pravijo, da mu v karavani ni para, sloviti teniški trener Nick Bollettieri pa je dejal, da gre za najbolj popolnega teniškega igralca vseh časov, »ki obvlada forhend, bekhend, servis, se odlično giba ne glede na podlago in je za nameček psihično močan«. Veteran Jimmy Connors pa je dodal, da ga je težko premagati, ker je njegov tenis »starošolski«. Ne glede na vse pa je dejstvo, da je 27-letni poliglot (govori srbsko, angleško, nemško, italijansko in francosko) fant, ki se rad zabava, znana so njegova oponašanja kolegov (na primer večnega tekmeca Nadala in legende Johna McEnroeja) in kolegic (na primer Marije Šarapove), ki nasmejijo občinstvo, zato ne čudi, da so arene na njegovih dvobojih polne.
Kljub zabavnemu značaju pa mu nekaj časa ni bilo do smeha. Neštetokrat je prišel do zadnje stopničke, nato pa klecnil. Imel je srečo, da je spoznal zdravnika Igorja Četojevića, ki je hitro postavil diagnozo – celiakijo. Z jedilnika je odstranil vsa živila z glutenom, kar mu sprva ni bilo enostavno, saj so bile na njegovem jedilniku pogosto testenine, toda učinki so se začeli kazati hitro. Postal je hitrejši, eksplozivnejši, vzdržljivejši. V letu 2011 pa nanizal tudi neverjetnih 43 zmag, med njimi tudi proti večnemu rivalu, Rafaelu Nadalu. Njun jutrišnji dvoboj bo že 42. medsebojni, Španec vodi v zmagah z 22:19, na peščenem igrišču pa premočno s 13:4. Če se bo dvoboj zavlekel, bo to samo v prid Srbu, ki se še dobro spominja finala v Melbournu pred dvema letoma, ko sta teniško žogico udarjala kar 5 ur in 53 minut. In je zmagal. V primeru ponovitve uspeha se mu bodo znova orosile oči, a tokrat od sreče. Imel bo vse, kar si je lahko želel.
