V dramatiki, kjer se Filipčičev lucidni in včasih prav predrzni humor prepleta z nadrealističnimi elementi, so kritiki njegov stil postavljali na vrhove tako imenovanega ludizma. S prav osupljivo in obenem navdušujočo ekscentričnostjo se je odlikovala tudi satirična radijska igra Butnskala, ki jo je Filipčič z Markom Dergancem izvajal na Radiu Študent (in leta 1985 nastopil tudi v istoimenskem filmu, ki ga je po njegovem scenariju režiral Franci Slak).
Nagrado Prešernovega sklada je prejel za roman Problemi; tudi v njem je na prvi pogled vse podvrženo igri, humornemu preigravanju in sarkastičnemu parodiranju vseh mogočih (in nemogočih) mentalnih in socialnih, političnih in literarnih pojavov (in njihovih akterjev) iz polpreteklih in današnjih časov, toda obenem se na dnu tega vsesplošno zafrkljivega ludizma pokaže, da sežejo Problemi tudi še "na drugo, temno stran pisateljevega posmehljivo indiferentnega poigravanja s stvarmi in ljudmi" oziroma da uprizarjajo neprizanesljivo avtorefleksijo ludistične percepcije sveta.
