Po desetletju pogajanj sta Kitajska in Rusija v sredo sklenili izredno pomembno pogodbo o dobavah zemeljskega plina, ki naj bi leta 2018 dosegle 38 milijard kubičnih metrov. V Šanghaju sta jo ob prisotnosti obeh predsednikov držav, Vladimirja Putina in Xi Jinpinga, podpisala kitajska naftna družba CNPC in ruski Gazprom.
Kitajska, ki je največja porabnica energije na svetu, je lani uvozila 53 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je za četrtino več kot leta 2012! S sredino pogodbo si je torej Kitajska zagotovila pomemben del energetske preskrbe, ruski Gazprom pa ogromen kitajski trg. Vendarle pa se obema stranema deset let ni uspelo pogoditi o ceni.
Sklenitev sedanje pogodbe je pospešila grožnja Rusiji, da bo Zahod proti njej uvedel gospodarske sankcije. Putin je moral pokazati, da je Rusija čedalje manj gospodarsko odvisna od Zahoda. Ker se je Putinu mudilo, je moral pristati na nižjo ceno. Tako naj bi bila zmagovalka ukrajinske krize Kitajska. Še vedno pa je ta sporazum uspeh za Putina, tudi zato, ker bi lahko odprl vrata za sporazume na drugih energetskih področjih ter glede letalske industrije, gradnje železnic, cest in druge infrastrukture. Velike možnosti sodelovanja med obema velikima državama naj bi ponujala tudi prostranstva Sibirije.
Potrjeno vzhodno partnerstvo
V sredinem sporazumu nekateri vidijo odločilen korak Putina, s katerim se je Rusija dokončno obrnila od Zahoda k Vzhodu. »Sredi napetosti z Zahodom glede Ukrajine so Rusi hoteli pokazati, da imajo druge pomembne alternative zunaj Evrope,« pravi Raffaello Pantucci z britanskega Inštituta za obramboslovne in varnostne študije. Nekateri zahodni analitiki dopuščajo možnost, da prihaja do zgodovinskega povezovanja med Kitajsko in Rusijo proti Zahodu.
Že v torek sta Xi in Putin skupaj spremljala rusko-kitajske pomorske manevre ob Kitajski. Putin, ki ga Zahod zdaj precej bojkotira, je Kitajsko obiskal prvič, odkar je lani marca prišel na oblast Xi. Kot je dejal kitajskim novinarjem, je »prednostna naloga ruske diplomacije«, da »poglobi sodelovanje s Kitajsko«. Xi pa je povedal, da sta obe državi odločeni, da »zagotovita regionalno varnost in stabilnost«. Ob tem je najbrž mislil na teritorialne spore, ki jih ima agresivna Kitajska s številnimi vzhodnoazijskimi državami, ki jih podpira Washington. Za Peking pa je pomemben tudi nakup ruske vojaške tehnologije. Poleg tega obe državi veže doktrina nevmešavanja v notranje zadeve, pri čemer Kitajsko moti le vmešavanje Zahoda v Ukrajino.
Po sklenitvi tega plinskega sporazuma EU še bolj kot prej povzroča skrbi grožnja Rusije, da bo ustavila dobavo plina Ukrajini. EU namreč uvaža četrtino svojega plina iz Rusije, od tega ga gre polovica prek Ukrajine. »V najslabšem primeru – to je sicer le teoretična možnost – bi lahko plin, ki ne bi šel v Evropo, poslali na Kitajsko,« je pred kratkim v pogovoru z agencijo Bloomberg izjavil ruski premier Dimitrij Medvedjev. mš
