Lokacija novogoriškega kampusa tudi po 18 letih iskanja še vedno ni natančno znana. Izmed štirih ponujenih lokacij, uvrščenih v ožji izbor (ponudili so jim jih lokalne skupnosti in stečajni upravitelj Primorja), so na Univerzi v Novi Gorici izbrali vipavski travnik – kmetijsko zemljišče na poplavnem območju. Temu na občini Vipava sedaj hitijo spreminjati namembnost in stopnje poplavne ogroženosti. Napovedi, da jim bo to uspelo v pičlih 20 dneh, se niso uresničile. Tudi za naprej je izid nezanesljiv. Vipavski župan Ivan Princes ostaja optimist: »Delamo za spremembo prostorskega načrta zaradi poplavne ogroženosti, zemljišče je zagotovljeno, postopke bomo rešili do roka.« Časa imajo še slabih pet mesecev. Agencija RS za okolje na drugi strani jasno pravi, da na še tako minimalno poplavno ogroženem ozemlju gradnja izobraževalnih inštitucij ni dovoljena. Nezadovoljni z izbiro pa so medtem še Novogoričani (tam sta bili ponujeni dve lokaciji, ena celo brezplačna), saj jim univerza polzi iz nekoč pregovornega mesta mladih.
Univerzi se mudi
Univerzi pa se z zemljiščem mudi, lovijo namreč vlak oziroma predvsem morebitni denar iz nove evropske finančne perspektive. Raztresena od Vipave do Benetk namreč univerza ne napreduje tako, kot bi si želeli. Ker so se pojavile nekatere špekulacije, da upravni odbor univerze pri izbiri ni razkril vseh kart, je včeraj vodstvo z rektorjem Danilom Zavrtanikom na čelu sedmi sili omogočilo pogled v dokumentacijo izbornega postopka. Iz nje je razvidno, da odbor ob zastavljenih kriterijih druge možnosti skorajda ni imel, saj je imel pred sabo le eno »popolno« vlogo. Zemljišča nekdanjega Primorja v Ajdovščini in soseska Majske poljane v Novi Gorici, ki jih je iz stečajne mase Primorja ponudil upravitelj Rudolf Hramec, so bili za univerzo predragi. Banke upnice niso popustile in za zemljišče v Ajdovščini zahtevale 4,2 milijona evrov kupnine, za Majske poljane pa kar 7,3 milijona evrov. Izbrano vipavsko lokacijo je občina Vipava ponudila za 1,35 milijona evrov, univerza bi kupnino morala poravnati v dveh letih. Novogoriška občina pa je lokacijo oziroma stavbno pravico v samem središču Nove Gorice ponudila brezplačno, kar je glede postopka izbire zbudilo nekaj dvoma.
Manjkal je podpis
Univerza je očitno želela vse črno na belem in ponudnike še pred dokončnim izborom zaprosila za vnaprejšnji podpis dogovora o sodelovanju pri zasnovi, gradnji in delovanju bodočega kampusa ter podpis pogodbe o odkupu oziroma o ustanovitvi stavbne pravice na ponujenem zemljišču. Občina Vipava je dokumente vrnila podpisane, novogoriška občina kljub večkratnim pozivom ne. Po teh kriterijih je bila izbira jasna.
O priložnosti, ki polzi iz rok, bodo v četrtek na seji ob lanskem poročilu novogoriške univerze znova bržkone razpravljali tudi novogoriški občinski svetniki, čeprav se točka, da je gradnja kampusa v javnem interesu Nove Gorice, ni znašla na dnevnem redu. Novogoričanom se zdi posebej škoda, da bi jo spustili k sosednjim Vipavcem, ker so vanjo po besedah župana Mateja Arčona v zadnjih sedemnajstih letih vložili štiri milijone evrov (po podatkih univerze 3,6 milijona evrov). A če gledamo na vložek, potem so Vipavci znova zmagovalci. S prenosom obnovljenega dvorca Lanthieri na univerzo so slednji (seveda z nekaterimi pogoji) poklonili kar 9,3 milijona evrov.
