Potem ko je postalo jasno, da Luki Koper do začetka poletja morskega dna ob kontejnerskem terminalu ne bo uspelo poglobiti na načrtovanih štirinajst metrov, kar je ogrozilo načrtovane prihode velikih ladjarjev, se je v Kopru začelo ugotavljanje potencialne škode in razčiščevanje odgovornosti. Nesporno dejstvo je, da je pogodbo z italijanskim izvajalcem, s katerim Luka zaradi zamud včeraj ni podaljšala sodelovanja, podpisal donedavni predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič. Prav tako, da so Italijani dobili posel kljub domnevno vprašljivim referencam. A Mišič žogico vrača aktualni upravi, ki jo vodi Andraž Novak. »Do mojega odhoda so dela potekala nemoteno,« je zatrdil.
V Luki so včeraj tudi uradno potrdili, da italijansko podjetje Construzioni Generali Xodo (CGX) v pogodbenem roku ni opravilo niti desetine predvidenih del. Podaljšanje sodelovanja so zaradi »drastične zamude« označili za »preveliko tveganje«. Za poglobitev dna, ki jo zdaj želijo dokončati do konca avgusta, bodo tako našli novega izvajalca.
Nastali zaplet, ki bi lahko imel za Luko daljnosežne posledice, je posledica več dogodkov iz zadnjih mesecev. Ti so se začeli septembra, ko je vodenje Luke prevzel Mišič. Ta je že ob svojem prihodu napovedal, da se bo v družbi takoj lotil iskanja prihrankov. Te je sprva tudi našel, med drugim tudi pri urejanju dokumentacije za gradnjo dveh tako imenovanih kaset, predvidenih za odlaganje izkopnega materiala pri poznejših poglobitvenih delih. Šlo je za 350.000 evrov, ki jih Mišič ni želel porabiti za spremembo namembnosti zemljišča za eno od teh kaset. Toda kaj hitro je spoznal, da s tem blokira izdajo gradbenega dovoljenja, zato si je premislil. Kljub temu je pri projektu (ne)hote pridelal najmanj mesec dni zamude.
Nadaljevalo se je z izbiro izvajalca del. Res je, da je Mišič podedoval že objavljeni razpis, a podpis pod pogodbo s CGX je njegov. Italijani so izvedbo del ponudili za 2,1 milijona evrov. Čeprav so bili s tem za okoli 700.000 evrov cenejši od nizozemskega konkurenta, družbe Van Oord, so imeli v Luki težave z njimi že od vsega začetka. Najprej s preverjanjem domnevno nezadostnih referenc, pozneje pa se je zapletlo še pri ceveh za prečrpavanje materiala z dna na kopno. Teh so imeli Italijani sprva premalo, nato naj bi nekatere še puščale. Medtem ko so v Luki kasete za odlaganje materiala dokončno pripravili že sredi marca, so Italijani šele dobro začeli – in kmalu zatem očitno spet prenehali – delo.
»Ne drži, da sem Italijane pripeljal v Koper. Kdor vam prodaja te trditve, vas zavaja. Dela so tekla nemoteno. Dno smo poglobili z enajstih metrov na skoraj dvanajst metrov, pozneje še na 12,5 metra. Z vsakim novim centimetrom smo Luki omogočili 160 ton tovora več,« se brani Mišič. Pri tem se sklicuje tudi na sklep, ki ga je nadzorni svet sprejel na aprilski seji, na kateri ga je po več urah razprave tudi odstavil. »Nadzornike sem seznanil, da je dno globoko že 13 metrov in da je mogoče pričakovati manjši zastoj, ki pa ni kritičen,« je dodal Mišič.
A drugačno mnenje imajo v Luki Koper. Uprava naj bi že kmalu po Mišičevi razrešitvi ugotovila, da poglobitev ne bo izpeljana v roku, nam je včeraj zatrdilo več neuradnih virov. Ti so nas opozorili, da je bil v upravi za investicije zadolžen Mišič. Vodenje teh je januarja zaupal Robertu Rožcu. Čeprav je služba za investicije redno poročala Mišiču, uprava v prvih mesecih letošnjega leta – tako viri – ni resneje razpravljala o zapletih pri poglabljanju. Mišič to zanika: »V mojem času smo opravili več meritev, s katerimi smo nadzirali izvajalca, ne vem pa, če so to počeli tudi potem.« Na vprašanje, zakaj se ne čuti odgovornega za težave z Italijani, če je bil skoraj ves čas vodenja investicije na čelu Luke, pa je Mišič odgovoril, da »jih je sam sproti uspešno reševal, tega pa očitno niso počeli nekateri drugi«.
Za zdaj je odprto vprašanje, ali in kdaj bo Luka od Italijanov izterjala tudi nastalo škodo. V Kopru so tako že unovčili 200.000 evrov vredno bančno garancijo za dobro izvedbo del, skoraj zagotovo pa bodo vložili tudi tožbo zaradi nekaterih neposrednih stroškov, ki so jih imeli pri poglabljanju. Dokončni obseg škode bo sicer znan jeseni, ko bo jasno, ali bo Luki uspelo ujeti nov rok za poglobitev in s tem tudi priložnost za rast kontejnerskega prometa.
