Razlogov za vedro razpoloženje vlagateljev v Sloveniji je bilo v zadnjem mesecu dni več. Objave rezultatov poslovanja podjetij v minulem letu, predlogi dividend iz naslova lanskoletnih dobičkov, precej »stimulativna« pa je tudi spletna stran Slovenske odškodninske družbe (Sod), kjer sta bila med drugim objavljena poziv morebitnim kupcem za oddajo izjave o interesu za Telekom Slovenije ter obvestilo, da je druga skupina prodajalcev, kjer tudi sodeluje Sod, našla finančnega svetovalca za prodajo večinskega deleža v družbi Cinkarna Celje. Podoben prodajni proces se je zaključil pri družbi Helios, kjer je konzorcij aprila prejel kupnino. Če v celotno zgodbo vključimo tudi vse jasnejše signale, da je hrvaškemu Agrokorju vendarle uspelo zbrati finančne vire za Mercator, lahko sklepamo, da je napovedano lastniško prestrukturiranje v polnem teku. Med novicami velja izpostaviti tudi predlog novomeške Krke o izplačilu 2,10 evra bruto dividende za delnico. Pri trenutnem tečaju to pomeni dobro triodstotno dividendno donosnost, vprašanje pa je, koliko »volje« imajo letos institucionalni lastniki Krke s Hrvaške, ki so lani poskušali izglasovati višjo dividendo in umik lastnih delnic, s čimer so želeli zvečati dobičkonosnost delnic farmacevta. Za iskalce dividend bo letos precej zanimiv Aerodrom Ljubljana. V sklicu skupščine je predlaganih 9,16 evra bruto za delnico. Pri včerajšnjem zaključnem tečaju to znaša izjemno, 21-odstotno donosnost iz naslova dividend. A pazljivost pri omenjeni delnici ni odveč. Podjetje je uvrščeno na vladin prodajni seznam, nakup zaradi dividend pa se izplača le, če pričakujete prevzem po ceni, ki ni bistveno nižja od trenutne tržne cene.

Dvig turških delnic temelji na vsaj začasni stabilizaciji političnih razmer. Vladajoča stranka AKP si je uspela zagotoviti okoli 45-odstotno podporo na lokalnih volitvah, kar je sicer manj kot na preteklih volitvah, a dovolj za nadaljevanje vladanja. Predvsem pa izid pomeni, da stranka kljub številnim očitkom o korupciji ne bo naklonjena predčasnim parlamentarnim volitvam, ki bodo vsekakor bolj odločilne za usodo voditelja stranke Erdogana. Kot v žargonu pravijo vlagatelji, so turške delnice pred mesecem predstavljale tako imenovani »sweet spot« (angl. odlično naložbeno priložnost), saj je bila poleg delniških tečajev na močno znižanih nivojih tudi turška valuta. Sledilo je dvojno »sladkanje«: iz naslova rasti lokalnih tečajev in turške lire.