Medtem ko se Slovenske železnice (SŽ) z bankami dogovarjajo o reprogramiranju posojil, pri vračanju teh pa jim bo pomagala tudi država, so v tem poslovnem sistemu pred meseci zvišali plače.
S prvim januarjem je namreč prenehal veljati dogovor o ukrepih, ki ga je poslovodstvo SŽ maja 2012 podpisalo s sindikati. Z njim so na železnicah veliki večini od 8000 zaposlenih znižali plače za štiri oziroma pet odstotkov, tistim z individualno pogodbo pa za šestnajst odstotkov. Čeprav so na SŽ že pripravili osnutek novega dogovora, ki bi zamrznitev znižanih plač podaljšal do konca leta 2016, je ta po naših podatkih že prejšnji mesec padel v vodo. Za sindikaliste in svet delavcev, ki ga vodi Silvo Berdajs, namreč ni bil sprejemljiv. »Dogovori med vodstvom Slovenskih železnic in socialnimi partnerji o varčevalnem dogovoru za letos še potekajo,« so nam pojasnili na SŽ. Toda poslovodstvo z Dušanom Mesom na čelu je njihovim zahtevam očitno že popustilo. Možnost kakršnega koli dogovora je že pred slabim mesecem na seji sveta delavcev kapitalsko povezanih družb SŽ javno zavrnil tudi Berdajs, tudi vodja sindikata strojevodij in podpredsednik nadzornega sveta SŽ. Vodilne v skupini je obenem tudi opozoril, naj osnutka dogovora ne upoštevajo pri pripravi poslovnega načrta.
Na železnice bo prav v času, ko se družba z bankami in Evropsko družbo za financiranje nakupa železniških vozil (Eurofima) dogovarja o reprogramiranju posojil v skupni višini sto milijonov evrov, padlo novo finančne breme. Samo vrnitev plač na raven iz leta 2012 bo SŽ po uradnih podatkih stala okoli 4,5 milijona evrov. To bo pojedlo večino dobička, ki naj bi ga železnice lani ustvarile s tovornim prometom (dobrih šest milijonov evrov). A viri blizu železnic so nam v zadnjih dneh v povezavi z vplivom dviga plač na poslovne izkaze SŽ omenjali še precej višje številke. Te naj bi znašale od deset do petnajst milijonov evrov. Uradni znesek prihranka, ki ga navajajo na SŽ (4,5 milijona evrov), namreč predstavlja le približno dva odstotka letne mase, ki jo SŽ porabijo za plače. Samo lani so na SŽ zaradi ukrepov iz dogovora s sindikati prihranili okoli štirinajst milijonov evrov. Vsaj na prvi pogled torej ni logično, da je nov dvig plač povzročil trikrat nižji strošek.
Kljub temu so na železnicah zanikali navedbe naših virov. Poudarili so, da »se bo letos nadaljevalo zmanjševanje števila zaposlenih, tako da je potencialno povečanje stroškov plač do konca leta še manjše« od prej omenjenih 4,5 milijona evrov. Toda hkrati bodo v SŽ znova vsaj deloma »odmrznili« tudi znižanja iz individualnih pogodb. »Zaposleni, ki prejemajo plače po individualni pogodbi, še vedno prejemajo za šestnajst odstotkov znižane plače. Potekajo pa še dogovori o tem, kakšen bo odstotek njihovega znižanja v letu 2014,« so pojasnili v SŽ. Pri tem so zanikali, da si bo poslovodstvo za delo v lanskem letu izplačalo nagrade.
V SŽ podrobnejših rezultatov poslovanja za lansko leto še niso objavili, prav tako ne posameznih izkazov hčerinskih družb. Skupina naj bi lani ustvarila dobrih 19 milijonov evrov dobička iz poslovanja in približno 18 milijonov evrov čistega dobička. Po podatkih, ki jih je poslovodstvo razkrilo svetu delavcev, znaša trenutna zadolženost SŽ 330 milijonov evrov.
A kljub temu je srednjeročna prihodnost skupine SŽ skoraj v celoti odvisna od države. Ta železnicam iz naslova obveznosti iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja dolguje še okoli 120 milijonov evrov, s to terjatvijo pa nameravajo v SŽ – kot je zaposlenim pojasnil Mes – poplačati posojila za tovorni promet. Pri poplačilu posojil za potniški projekt, torej do Eurofime, pa naj bi železnicam pomagala vlada, ki je pred dnevi cene prevozov v železniškem prometu dvignila za šest odstotkov, in to s sistemskim zakonom. Kaj naj bi ta zajemal, ni znano. V vsakem primeru pa želijo v SŽ do njegovega sprejetja preložiti tudi obveznosti odplačila več deset milijonov evrov zapadlih posojil do bank. V SŽ, kjer jim je s pomočjo države (ta jim je vrnila del prej omenjene terjatve) februarja uspelo poplačati prvi zapadli del posojila do Eurofime (18 milijonov evrov), podrobnosti pogajanj z bankami in državo ne komentirajo.
