Nižanje cene Mladinske knjige (MK) Založbe se je najbolj obrestovalo založbi Učila International, ki je na včerajšnji tretji javni dražbi kupila njen 51,2-odstotni delež. Družba s sedežem v Tržiču je Abanki Vipi in NLB za delnico ponudila 8,5 evra, skupno torej 5,36 milijona evrov.
Ponujena kupnina je bistveno nižja od izklicne cene na dražbi, ki je znašala 8,2 milijona evrov. Zlasti pa je MK Založba po letu dni in pol prodajnih aktivnosti končala v rokah konkurenčne založbe za bistveno nižjo ceno od prvotne, ki se je gibala pri 22 milijonih evrov (tedaj je bilo naprodaj 70 odstotkov delnic). »Ob takem strmoglavljenju cene se zdi, da spodnja meja tako rekoč ne obstaja in da se želijo banke podjetja samo čim prej znebiti,« je že septembra lani ob drugi dražbi skrbelo zaposlene v založbi. Velik del javnosti vidi prodajo kot naslednji korak v razprodaji državne srebrnine. »Mladinska knjiga pa je posebno dragocen zlatnik med to srebrnino,« nam je včeraj dejal Rok Zavrtanik, pobudnik iniciative Skupaj za knjigo, ki si je prav tako prizadevala za nakup MKZ, a so jo banke po njegovih besedah izločile iz prodajnega postopka, ker bi za zbiranje ustrezne vsote denarja potrebovala več časa.
Kako bodo Učila financirala prevzem nekajkrat večje MK Založbe, ki jih lahko zaradi objave prevzemne ponudbe in morebitnega odkupa preostalih delnic po enaki ceni stane tudi deset milijonov evrov, ostaja skrivnost. Direktor Učil Srečko Mrvar namreč na naša vprašanja ne odgovarja. Ob podatkih o finančnem stanju tržiške založbe se upravičeno poraja dvom, da je posel sposobna financirati sama, torej brez posojil. Način financiranja odkupa je seveda ključen, saj je mogoče na osnovi tega napovedati, ali se MK Založbi (znova) obeta izčrpavanje za povrnitev posojil.
Da bi optimizirala iztrženo kupnino, se je Abanka kot agent za prodajo večinskega deleža obrnila na več kot sto potencialnih strateških in finančnih vlagateljev. A nameni očitno niso bili dovolj. Ob postopnem padanju cene so se mnogi že ob drugi dražbi spraševali, ali ni njen cilj ta, da se ponudnik ponovno ne najde in cena dodatno pade, s čimer pride na svoj račun končni kupec. Zaposleni v Mladinski knjigi so ugibali, ali gre pri prodaji za vnaprej pod mizo usklajen načrt. Do konca postopka se je našel vsaj en resen možen strateški lastnik, saj je interes izkazalo litovsko založniško podjetje Alma Littera. To je sodelovalo na včerajšnji dražbi, vendar so bili pripravljeni plačati manj.
Z razpletom dražbe se poraja tudi vprašanje, kakšnega lastnika je dobila naša največja založba, ki ob tržni dejavnosti deluje tudi v javnem interesu in si je vsaj z delom programov zadala kulturno poslanstvo. Zaposleni v MK Založbi so že pred meseci opozarjali, da se pristop obeh družb k poslovanju in dojemanju poslanstva na knjižnem trgu močno razlikuje. V knjigarniški verigi Felix, ki je v lasti Učil, najdemo večinoma knjige, ki jih izdajajo Učila. Knjig ne prodajajo po kriteriju izdajatelja, kot nam je že lani pojasnjeval Mrvar, »temveč po tem, kaj se dobro prodaja oziroma po čem kupci povprašujejo«. Medtem ima Mladinska knjiga vlogo osrednjega nacionalnega knjigotržca s poslanstvom zagotavljanja dostopa do široke knjižne ponudbe in najrazličnejših tipov branja, tudi zahtevnejšega, ki seveda nima tržnega potenciala. Slovenski založniki se tako ob razpletu prodaje sprašujejo, ali bodo imeli še naprej enake možnosti prodaje v knjigarniški mreži Mladinske knjige.
Opazovalci knjižnega trga ob prevzemu napovedujejo več mogočih scenarijev, vsi pa vodijo v zmanjševanje števila trenutno 1200 zaposlenih. Verjetno se zdi združevanje administrativnih in podpornih služb. Ob razvejani mreži knjigarn Felix obstaja možnost zapiranja manj dobičkonosnih pod znamko Mladinske knjige oziroma selitev knjigarn Felix v najbolj obiskane prostore MK Založbe. Učila bi morebitna najeta posojila najhitreje vrnila s prodajo ali oddajo katere od nepremičnin. Največ obetajo prostori knjigarne Konzorcij na lokaciji, ki se ji bo cena z urbanistično preureditvijo Slovenske ceste v prihodnosti le še zvišala.
