Cenovna vojna na trgu zemeljskega plina in padec domače porabe sta lani močno udarila po prihodkih Geoplina.
Domači veletrgovec s plinom, ki ga lastniško obvladujeta država in Petrol, je še leta 2012 na ravni skupine beležil dobrih 482 milijonov evrov prihodkov. Lani so ti padli na 364 milijonov evrov. Več kot stomilijonski zdrs prihodkov v družbi, ki jo vodi Boštjan Napast, utemeljujejo z zniževanjem cen na domačem trgu. Te je moral Geoplin konec leta 2012 oklestiti pod pritiskom največjih odjemalcev, skoraj hkrati pa je na trg z lastnim virom plina vstopil tudi Gen-I. Dodatna udarca za Geoplinove prilive sta v povprečju triodstotni letni padec porabe plina v zadnjih treh letih zaradi krčenja gospodarskih aktivnosti v Sloveniji in prekinitev pogodbe o dobavi alžirskega plina v letu 2012. Tega so v Geoplinu pred leti preprodajali v Italiji, kjer so bile cene plina občutno višje. S tem so hkrati sprostili zmogljivosti za prodajo cenejšega plina iz vozlišča v Avstriji in Sloveniji in s tovrstnimi menjalnimi (swap) posli ustvarjali dobiček.
Ta je na ravni skupine Geoplin, ki vključuje tudi družbo Plinovodi, lani še vedno znašal dobrih dvanajst milijonov evrov. To je kar slaba dva milijona evrov manj kot v letu 2012. Kljub temu v Geoplinu napovedujejo, da bo lanski čisti dobiček družbe v primerjavi z letom prej višji za okoli petnajst odstotkov. A po nekaterih informacijah, ki jih ni mogoče preveriti, saj družba in skupina še nista objavili letnega poročila, naj bi ga v Geoplinu »popravili« tudi s prevrednotenjem obveznosti za odkup plina. Poudariti sicer velja, da dobiček v naftno-plinskih družbah ni v tolikšni meri vezan na prihodke, ampak na maržo. In tu ima Geoplin novo težavo. Marže na slovenskem trgu plina so namreč po tem, ko je nanj vstopil Gen-I, močno padle.
To je s trga, na katerega so lani na veliko začeli vstopati tudi državni elektrodistributerji, že odgnalo prve konkurente. Podjetje Elektro Energija, ki je v lasti Elektra Ljubljana, je dejavnost prodaje plina pred kratkim začasno opustilo. »Trg plina v tem trenutku zagotovo ni privlačen za nove igralce. Poraba je padla, konkurenca je velika, marže pa so minimalne. Pri največjih porabnikih so celo blizu ničli. Zaradi nižjih cen so posledično nižji tudi prihodki,« je pojasnil Rok Vodnik, član uprave Petrola. Ta hkrati obvladuje tudi 32 odstotkov Geoplina, v nadzornem svetu te družbe pa ima dva predstavnika. V letnem poročilu za 2013 je sicer mogoče opaziti, da je Petrol vrednost deleža v Geoplinu lani oslabil za 10,6 milijona evrov, na 114 milijonov evrov. Tudi po oceni Roberta Goloba, predsednika uprave Gen-I, ki ima okrog 20.000 odjemalcev, je trg »statičen«. »Dinamike ni več in je ne bo vsaj do leta 2017, ko se iztečejo dolgoročne pogodbe. V Sloveniji pa imamo državna podjetja, ki imajo očitno zeleno luč, da plin prodajajo pod tržnimi cenami, in to samo zato, da ne izgubijo nobene stranke,« je poudaril Golob.
»Na podlagi pogodb, sklenjenih z odjemalci, so načrti optimistični, saj načrtujemo rast prodaje – še zlasti na tujih trgih. Ocenjujemo namreč, da bomo prodajo v tujino v letošnjem letu podvojili in bo tako v celotni strukturi prodaje delež prodaje v tujini dosegel 35 odstotkov,« so optimistični v Geoplinu. A vprašanje je, ali jim lahko to tudi dejansko uspe. Lani naj bi se namreč v primerjavi z letom 2012 prepolovili tudi prihodki, ki jih je družba ustvarila s prodajo v tujini.
Vsaj na prvi pogled ima tako Geoplin le dve potencialni rezervi. Prva je povezana z morebitnimi dodatnimi popusti, ki bi jih družba iztržila pri pogajanjih s ključnim dobaviteljem Gazpromom. »Pri dogovorih z našimi dobavitelji sledimo cilju zagotavljati nabavne pogoje, ki so primerljivi z drugimi dobavitelji zemeljskega plina na evropskem trgu, saj nam le primerljivi nabavni pogoji omogočajo konkurenčnost in rast obsega prodaje,« pojasnjujejo v Geoplinu. Temu gre za zdaj na roko dejstvo, da Rusi pogajanj o ceni plina vsaj uradno še niso vezali na razplet slovenskega dela projekta Južni tok. Druga rezerva je ugodnejše tečajno razmerje med ameriškim dolarjem in evrom.
