Po vsakem dežju posije sonce, a tokrat je v Portorožu zasijalo zgolj za izraelske teniške reprezentante. Uspelo jim je izkoristiti zdravstvene težave v slovenski izbrani vrsti, zato so lahko po koncu dvoboja na igrišču zaplesali zmagoviti ples. Z napredovanjem so razveselili tudi precej svojih navijačev, kar v Davisovem pokalu ni ravno običaj, namreč da ima gostujoča reprezentanca toliko podpornikov. Še posebno, kadar gre za dve tako oddaljeni državi, kot sta Slovenija in Izrael.
Tovariški duh v slovenski vrsti
Zaradi dežja in razmočenega igrišča, ker ga organizatorji niso pravočasno pokrili, je bilo jasno, da razmere za igro dvojic v soboto ne bodo primerne. Interes obeh reprezentanc je bil, da bi v soboto odigrali vsaj kakšen niz, da bi bil nedeljski urnik bolj razbremenjen, toda zakon narave je bil močnejši. Včeraj so tako dvojice na igrišče stopile že ob deseti uri zjutraj, kar pa za navijače ni bilo prezgodaj. Tribune v portoroški marini so bile polne, enako tudi v petek, v obeh primerih pa se je program začel s slovenskim porazom. Najprej za Blaža Kavčiča, za katerega je bil velik podvig, da je tri tedne po operaciji živca v levem stopalu že stal na igrišču. V skladu s svojim značajem se je boril prek bolečinskega praga, toda njegova pripravljenost je bila po prisilnem premoru preslaba, da bi ugnal drugopostavljenega Izraelca Amirja Weintrauba. »Tri nize sem še zdržal, nato pa je bilo vedno huje. V zadnjem sem komaj hodil in le adrenalin me je držal pokonci. Glede na trenutno stanje ni realno, da bi v nedeljo spet zaigral,« je dejal Ljubljančan. Njegova napoved se je nato tudi uresničila, saj je bil včeraj zgolj navijač na slovenski klopi.
Pri navijanju ni bil edini, saj so bili glasni tudi njegovi prijatelji iz izbrane vrste, med katerimi je z dresom Liverpoola (ta klub je včeraj igral v angleški ligi) izstopal Mike Urbanija. Opazno je bilo tudi, da med slovenskimi fanti vlada tovariški duh, kar pa ob popisanem zdravniškem kartonu ni bilo dovolj. Še najbližje uspehu je bila naveza Blaža Role in Grege Žemlje, ki sta bila v prvih treh nizih povsem enakovredna izraelski dvojici, a sta storila preveč napak, nekajkrat pa jima je hrbet obrnila tudi sreča, zato sta izgubila podaljšani igri v prvem in tretjem nizu. Ob takšnem scenariju jima je nato padla še morala, zato sta odločilno partijo dvoboja dobila Izraelca. Kljub temu da se je tekma dvojic končala prej kot v petih nizih, pa je trajala skoraj štiri ure, kar je bil najslabši možni razplet za Slovenijo. S tem je namreč izgubila ključno točko, a hkrati je ogromno energije izgubil tudi Žemlja, ki je bil edini primeren slovenski adut za morebitno rešitev v četrtem dvoboju, čeprav je pred tem posamični dvoboj nazadnje igral decembra lani v francoski ligi. V primeru slovenske zmage v dvojicah selektorju Blažu Trupeju ne bi bilo treba tvegati z zdravjem Žemlje, saj je bilo jasno, da bi bil v zadnjem dvoboju Rola velik favorit in bi skoraj gotovo prinesel odločilno točko. Tega luksuza si Slovenija po porazu v dvojicah ni mogla privoščiti, a hitro izmučeni Žemlja je bil kljub temu boljša izbira kot še bolj poškodovani Kavčič ali Semrajc, ki je povsem iz forme.
Blaža Rolo tolažili starši, dekle in prijatelji
»Razočaranje je veliko. Zgrešil sem vole, s katerim bi lahko dobila prvi niz, nato pa sva tudi drugega, kar bi bila velika prednost,« je po porazu v dvojicah z glavo zmajeval Blaž Rola, ki tokrat ni bil na tako visoki ravni kot v petek. »Izraelca sta naju stisnila s povratnim udarcem, a zato tudi sta tako dobra. Težko je z njuno žogo narediti kaj pametnega, kljub temu pa sva delala napake. Serviral sem na slabši strani, proti vetru, kar znajo kvalitetni nasprotniki hitro kaznovati.« Rolo so po porazu tolažili starši, dekle in prijatelji, ki so imeli na tribunah takšne majice, da je imel vsak posameznik na njih izpisano po eno črko iz imena in priimka Blaž Rola. To so bili tudi trenutki, ko je še tlelo upanje, da bo Žemlja prišel do čudeža ter da bo Rola ponovno stopil na rdeči portoroški pesek. V tem primeru bi bila zadnja partija zagotovo danes, saj včeraj zaradi mraka ne bi bila izvedljiva.
Toda do nje ne bo prišlo. Žemlja preprosto ni imel dovolj moči, da bi lahko zasukal dvoboj, zato je Slovenija ostala brez preboja v kvalifikacije za svetovno skupino. Skušal je sicer vse, vzel tudi dva medicinska premora, a partije proti Dudiju Seli preprosto ni zmogel podaljšati tako daleč, da bi sonce prej zašlo ter da bi nadaljevala danes, ko bi bil bolj spočit. »Trenutno se ne počutim dobro. Zagotovo sem imel že boljše čase. Dober podatek je, da sem lahko stal na igrišču sedem ur. To je napredek, čeprav sem še daleč od želja,« so bile prve besede Grege Žemlje, ko je ogrnjen z brisačo spregovoril za novinarje. »Imeli smo lepo priložnost, ki pa je nisem izkoristil. Razočaran sem, a po nekaj dneh se bom ozrl nazaj in zagotovo bom videl napredek.« Ko je Slovenija izgubila partijo dvojic, se je takoj tudi pojavila misel, da bi bilo bolje, če bi Žemlja igral samo med posamezniki, kjer bi bil bolj spočit, ter da bi v dvojicah namesto njega igral denimo Semrajc. Toda najlažje je biti general po bitki.
»Ni bilo pametnejše izbire. Prevzel sem odgovornost tudi med posamezniki in skušal zmagati. Rola je dokazal, da se Selo lahko premaga, a žal ni šlo. Enostavno se ni izšlo,« je povedal Žemlja, ki pa ima jasno predstavo, kaj je Sloveniji zmanjkalo do zmage: »En zdrav igralec. Trenutno imamo štiri dobre igralce, a iz različnih razlogov smo sem prišli zgolj z enim pripravljenim igralcem.«
