Premier Viktor Orban, ki ga številni madžarski intelektualci obtožujejo avtoritarizma in ki ga je leta 2011 zaradi nedemokratičnega zakona o medijih kritizirala evropska komisija, se bo ob večinoma večinskem volilnem sistemu najbrž še naprej lahko opiral na več kot dve tretjini poslancev, članov svoje stranke. Blok socialistično-liberalne opozicije, ki je Madžarsko vodil v letih 2002–2009, naj bi imel s 27 odstotki glasov okoli petino poslancev. Skrajnodesničarska stranka Jobbik, ki se med drugim zavzema za izstop iz EU in je izrazito protiromsko usmerjena, pa je menda dobila 18 odstotkov in okoli deset od 199 poslancev, kar je manj, kot so ji obetale ankete.
Orbanu se je očitno obrestovalo, ko je zlasti v letu pred volitvami nastopil proti tistim tujim podjetjem in bankam, ki so na Madžarskem hoteli dobro zaslužiti brez zaposlovanja. V »boju proti takšnim tujim izkoriščevalcem« je tako v zadnjem letu trikrat znižal ceno elektrike, vode, plina in komunalnih storitev. Banke, ki so večinoma tuje, je obdavčeval glede na dobičke v letu 2009, kar je bil predvsem za tuje banke, ki so jim dobički po letu 2009 padali, hud udarec. Takšni in podobni ukrepi proti tujcem so pri Madžarih naleteli na odobravanje. Očitajo mu tudi, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad celotno družbo, kar kaže med drugim nova ustava.
Obrestovani populizem
A pod pragom revščine živi že vsaj tretjina Madžarov, potem ko je Orban precej zmanjšal socialne izdatke, na primer z ukinitvijo socialne pomoči za delo sposobnim, in tudi na tak način saniral javne finance. Veliko Madžarov pa je v težavah zaradi posojil v švicarskih frankih, saj se je njihov dolg zaradi padca forinta in krepitve franka za dvakrat povečal. Po novem zakonu je sicer mogoče s predčasnim plačilom vsega dolga doseči precejšen popust, a to koristi le najpremožnejšim. Že tako velike socialne razlike se samo še povečujejo tudi zaradi davčne politike, ki je v prid bogatim.
Poleg tega Orban pomaga poslovnežem in tajkunom, ki so mu blizu. To je torej resnica nacionalnega interesa, ki ga Orban oznanja pod geslom »Madžarsko Madžarom«. Tako je cigarete mogoče prodajati le v trgovinah, ki so za to dobile posebno dovoljenje, pri čemer gre za lastnike trgovin, ki so blizu Fideszu. Podoben klientelizem vlada pri delitvi kmetijskih zemljišč. »Več ljudi blizu vlade je prišlo na seznam najbogatejših Madžarov,« pravi Peter Szakonyi, urednik madžarskega Forbesa. »Dobili so naročila za gradbena dela in evropska sredstva.« Ekonomist Tamai Mellar, ki je leta 2010 glasoval za Fidesz, pa danes pravi: »Svojo dvetretjinsko večino so izkoristili za povečanje svoje oblasti, ne pa za gospodarsko rast.«
V knjigi Madžarska hobotnica, ki je izšla pred nekaj meseci, Orbanovo oblast primerjajo celo z mafijo. Očitajo mu tudi, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad celotno družbo. Velikemu pritisku so izpostavljeni predvsem zaposleni v javnem sektorju, ki jih je mogoče z novim zakonom odpustiti brez utemeljitve, in pa mediji. Jozsef Debreczeni, eden nekdanjih vodilnih politikov Fidesza, ki je zdaj v opoziciji, zatrjuje, da je Orbanova avtoritativna politika posledica njegovega poraza leta 2002, ko je menil, da so mu bili kljub uspešnemu vodenju države mediji nenaklonjeni. Tako je Orbanov prijatelj in poslovnež Lajos Simicska začel kupovati časopise, radijske in televizijske postaje. In ko se je Orban leta 2010 s pomočjo njegovih medijev znova polastil oblasti, je poskušal dobiti nadzor še nad preostalimi mediji, čemur so se velikokrat uspešno zoperstavila sodišča. Zato pa je toliko bolj učinkovit vladni pritisk na oglaševalce.
