Povišanja davka na dodano vrednost ne bo, saj mu DL nasprotuje in tudi v državnem zboru ta davek ne bi dobil podpore, je po včerajšnji seji vlade povedal predsednik Državljanske liste (DL) Gregor Virant. Po njegovi oceni se tudi premierka Alenka Bratušek zaveda vprašljivosti dviga DDV, zato Virant meni, da bodo prihodnji ukrepi usmerjeni v odhodkovno stran. Virant je namreč prepričan, da je tako v ožjem kot širšem javnem sektorju še dovolj možnosti za prihranke, tudi tako, »da ne bodo potrebni niti posegi v pravice javnih uslužbencev niti v pravice upokojencev«.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je povedal, da je vlada preučila več različic, a dokončne odločitve še ni sprejela. Erjavec je prepričan, da bodo našli ustrezno rešitev, želi pa si, da bi bila »najblažja tudi za državljane«. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan pa je dejal, da je seznam možnih ukrepov »izredno dolg«, in zagotovil, da bodo izbrali tiste, ki bodo »do ljudi najbolj prijazni«. Koalicija se bo znova sešla v prihodnjih dneh, predvidoma v nedeljo.
Zvišanje DDV in trošarin ter uvedba socialne kapice
Vlada po naših informacijah preigrava več možnosti. Ob znižanju odhodkov po resorjih se zaradi nasprotovanja DL dvigu DDV zdaj omenja predvsem dvig trošarin, ki se plačujejo na alkoholne in tobačne izdelke ter energente. Kljub temu pa vlada nad zvišanjem DDV še ni obupala. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v zameno gospodarstvu in DL ponudili kakšen neoliberalni bombonček, denimo socialno kapico. Takšen račun pa se ne izide, saj bi pred dnevi predlagani dvig DDV za dve oziroma pol odstotne točke v najboljšem primeru prinesel v proračun okoli 200 milijonov evrov, medtem ko bi uvedba socialne kapice (po izračunu Pahorjevega finančnega ministrstva v letu 2012) pomenila letni izpad prispevkov za okoli 235 milijonov evrov. Poleg tega socialni kapici, ki bi pomenila odpustek za tiste z višjimi plačami, že ves čas ostro nasprotujejo sindikati.
Realnejša možnost je dvig trošarin, ki jih je Slovenija uvedla sredi leta 1999, potem pa jih je ves čas poviševala. Leta 2000 je državni proračun od njih prejel 560 milijonov evrov, lani pa že skoraj 1500 milijonov evrov. Najbolj se je v tem času zvišal prihodek od trošarin za tobačne izdelke, za skoraj štirikrat.
Trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol so se zadnjič dvignile aprila 2012, in sicer za 10 do 20 odstotkov. Trošarina za cigarete je s 1. januarjem višja za štiri odstotke, za drobno rezani tobak pa s 1. aprilom za 11 odstotkov. V letošnjem letu se je zvišala tudi trošarina za plinsko olje.
Tudi trošarine imajo mejo
Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da so po splošni ekonomski teoriji za majhno državo, kot je Slovenija, najprimernejši davki na potrošnjo, sledijo davki na premoženje, najbolj neustrezni pa so visoki davki na delo. »Obdavčenje škodljivih izdelkov je smiselno, vendar bi bilo treba najprej narediti primerjalno analizo obdavčenja v sosednjih državah. Slovenija je majhna in ljudje lahko kaj hitro začnejo kupovati alkohol, tobačne izdelke in energente čez mejo. V tem primeru učinka ne bi bilo,« ocenjuje Jaklič. Pred morebitno uvedbo novih trošarin, na primer za sladke pijače, pa je po njegovem treba predvsem preveriti, kakšne bi bile posledice za proizvajalce. »Za izvoznike verjetno ne bi bile hude, manjši proizvajalci, ki so primarno usmerjeni na domači trg, pa bi lahko imeli velike težave,« pravi.
Država je davek na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah želela uvesti že dvakrat, nazadnje lani, a je pri tem naletela na močan odpor živilske industrije, ki jo je pri tem podprl tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Vlada si je lani od davka na letni ravni obetala okoli 16 milijonov evrov, kar pa je močno vprašljivo, saj bi se padec prodaje teh pijač, ki traja že več let, ob višji ceni zagotovo še povečal.
