Novembra lani je župan Andrej Fištravec sklenil kupoprodajni posel s sirijskim poslovnežem Hilalom Arnaootom, ki je nepremičnino kupil po bagatelni ceni 610.000 evrov. Od kupnine si lahko Arnaoot, ki napoveduje izgradnjo mednarodne univerze, odšteje še 260.000 evrov komunalnega prispevka, ki ga je že plačal ZIM.
Ob razgrnitvi posla je direktor ZIM Darko Kovačič trdil, da je prodaja nepremičnin, nekoč namenjenih Mariborskemu kulturnemu središču – Maks, bistveni dejavnik v poslovni sanaciji prezadolženega podjetja. »Pripravili smo tudi načrt prestrukturiranja podjetja in možnost zapiranja obveznosti do arhitektov Sadar & Vuga in do gradbenega podjetja Meteorit. Več ne morem razkriti, ker potekajo pogajanja z bankami in upniki,« je januarja dejal Kovačič. Dejansko je vsa kupnina nemudoma stekla na račun Gorenjske banke, ki ima več kot milijon evrov težke terjatve do podjetja v 98-odstotni lastni Mestne občine Maribor.
Ubili več muh na en mah
Z odprodajo Maksove jame je ZIM izgubil tudi edini redni vir denarja. Na pogodbo o sofinanciranju naložbe v gradnjo objekta Maks z Umetnostno galerijo Maribor iz leta 2011 je bila občina obvezana ZIM mesečno plačevati od 25.000 do 27.000 evrov za financiranje zalog, ki so nastale s projektom Maks. Ko je Fištravec prodal jamo Arnaootu, je ZIM izgubil ključni predmet te sofinancerske pogodbe. Občina pa je ubila več muh na en mah in je ZIM že poslala sporazum o prekinitvi pogodbe, nato bi mu izplačala le še 120.000 evrov nadomestila. ZIM bo zato, ker je »prostovoljno« prodal zemljišče, poleg tega izgubil pravico, da toži občino zaradi neizpolnjevanja pogodbe.
Na decembrski skupščini je občina kot daleč največji družbenik seveda glasovala za prodajo 8100 kvadratnih metrov velikega zemljišča Arnaootu. Temu so nasprotovali nekateri mali družbeniki, med njimi bivši direktor ZIM in zdaj prvi mož Darsa Matjaž Knez, ki je tedaj vložil izpodbojno tožbo.
Občinarji so sklenili, da bodo prehiteli sklep sodišča in ponovili skupščino. Na ponedeljkovem dnevnem redu se bo tako znova znašlo soglasje družbenikov k prodaji Maksove jame, pri čemer ni verjetno, da bo občina upoštevala Knezova opozorila, da je v nedovoljenem konfliktu interesov, ker z uresničitvijo svoje glasovalne pravice pridobiva korist zase v škodo ZIM, kar je v nasprotju z določili zakona o gospodarskih družbah.
Ima pa skupščina še eno usodnejšo točko na dnevnem redu – predlagano dokapitalizacijo v višini 3,2 milijona evrov. V gradivu direktor Kovačič obvešča družbenike, da je firma lani imela 5,25 milijona evrov izgube, negativni kapital pa znaša 1,2 milijona evrov. Družbenikom ponuja, naj vplačajo nove lastniške deleže v že omenjeni vrednosti, če želijo rešiti ZIM. Med morebitnimi dokapitalizatorji pa ne bo največje lastnice, ki je že sporočila, da denarja ne misli vplačati.
Prisotni družbeniki bodo zato v ponedeljek morali potrditi sklep z naslednjim besedilom: »Na podlagi posredovanih informativnih izjav družbenikov skupščina ugotavlja, da ni pogojev, da bi družbeniki ZIM vplačali nove denarne vložke v višini, ki zagotavlja uspešno izvedbo predlagane dokapitalizacije v višini najmanj 3,2 milijona evrov. Glede na to poslovodstvo predlaga, da v skladu z določili zakonodaje v treh dneh po sprejemu mnenja nadzornega sveta vloži popoln predlog za začetek stečajnega postopka.«
