Dogovor med Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), komercialnimi bankami upnicami, Cimosom in njegovimi lastniki o reprogramiranju posojil in konverziji dela dolgov v osnovni kapital družbe je naposled sklenjen.
Kaj konkretno so se dogovorili ključni akterji Cimosovega dolgotrajnega sanacijskega procesa, včeraj uradno še ni bilo mogoče izvedeti. Iz DUTB so sporočili le, da bodo upniki v družbi pridobili pretežni lastniški delež. Poleg tega se bodo sprostila določena zavarovanja, ki jih bo družba lahko uporabila za zavarovanje novih virov sredstev, potrebnih za poslovanje.
Po neuradnih informacijah bodo banke upnice in država v osnovni kapital Cimosa pretvorile za 160 milijonov evrov od približno 350 milijonov evrov finančnih obveznosti. To je za približno 15 milijonov evrov manj od predloga izpred nekaj dni. Do razlike je prišlo skoraj izključno zato, ker po najnovejšem scenariju država v kapital družbe ne bo pretvorila vseh 35 milijonov evrov, ampak le 19 milijonov evrov terjatev. Spomnimo, pri najemu 35-milijonskega likvidnostnega posojila pred dobrim letom dni je Cimosu jamčila država. V osnovni kapital družbe bo morala enajst milijonov evrov pretvoriti Mednarodna finančna organizacija (IFC), ki deluje v okviru Svetovne banke. Poleg Banke Koper bo morala svoj delež v višini šestih milijonov evrov posojil v kapital družbe spremeniti tudi njena sestrska banka iz Srbije, Banka Intesa. V prvotnem predlogu je bilo predvideno, da pri dokapitalizaciji sodeluje tudi bosanska podružnica milanske banke Intesa Sanpaolo. Svoj delež bodo morali prispevati tudi dobavitelji (z odlogom plačila), imetniki Cimosovih obveznic, dajalci lizinga...
Po kolikšnih vrednostih delnic se bodo dolgovi pretvarjali v kapital, še ni znano. To pomeni, da tudi še ni jasno, kakšna bo nova lastniška struktura Cimosa, ki ga vodi Jerko Bartolič. Največji obstoječi lastnik je Modra zavarovalnica (21,29 odstotka delnic), sledijo ji Banka Koper (20,44 odstotka delnic), Kovinoplastika Lož (13,1 odstotka delnic), DSU (6,9 odstotka delnic)... Za dokapitalizacijo družbe naj bi bila v prihodnjih dneh sklicana skupščina, ki bo v začetku maja.
S pretvorbo dolgov v osnovni kapital bo odpravljena insolventnost Cimosa, ne bo pa rešen njegov likvidnostni položaj. Ta se bo v veliki, ne pa zadostni meri izboljšal s prodajo hčerinske družbe Litostroj Power, ki proizvaja turbine za hidroelektrarne. Od njene prodaje češkemu Energo-Proju, s katero morajo soglašati še člani nadzornega sveta, ki jim predseduje Vojko Antončič, bo koprska družba iztržila 21 milijonov evrov. Svojo likvidnost bo med drugim skušala reševati v okviru dogovora z bankami o odkupu terjatev (faktoring) in s financiranjem nekaterih investicij na lizing.
Ključni del finančne sanacije predstavlja še dogovor z bankami o reprogramiranju posojil. Kot smo izvedeli, bo od dobrih 170 milijonov evrov preostalih finančnih obveznosti približno polovico družba začela odplačevati po dveletnem moratoriju, torej leta 2016. Drugo polovico dolgov bo morala odplačati šele čez devet let, in sicer ob zapadlosti v enkratnem znesku.
