Številni slovenski oškodovanci v poplavah novembra 2012 se počutijo zapuščene. Zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe proti avstrijskemu upravitelju dravskih hidroelektrarn podjetju Verbund, ki je s praznjenjem jezov v času obilnih padavin povečal učinke poplav in s tem dodatno ogrozil premoženje in življenja ljudi tudi na slovenski strani meje, se neusmiljeno približuje, slovenska vlada pa ni storila še ničesar. Mnogi oškodovanci so nad njeno pasivnostjo razočarani, pripoveduje dr. Franz Serajnik, odvetnik približno 120 oškodovancev, ki so se doslej priključili zasebni odškodninski tožbi. Oškodovani pa niso bili le posamezniki, temveč tudi državna lastnina.
Če bi poskrbela vsaj zase, bi pomagala tudi drugim
Po avstrijskem odškodninskem pravu je odškodninsko tožbo mogoče vložiti v roku treh let od škodnega dogodka, torej do novembra 2015. Časa je sicer še nekaj, vendar dr. Serajnik svari pred čakanjem do zadnje minute. Primer je namreč zapleten in zajeten. Prav zato bi oškodovancem, ki se trenutno dogovarjajo, kako financirati odškodninsko tožbo proti Verbundu, pomoč države prišla še kako prav.
Ta bi lahko ukrepala na več načinov. Čeprav je Verbund formalno zasebna družba, je še vedno večinsko v državni lasti, zato bi slovenska vlada lahko sprožila politična pogajanja na meddržavni ravni, meni dr. Serajnik. Oškodovancem bi po njegovem lahko pomagala tudi finančno, ali s (so)financiranjem pravde ali pa vsaj izvedenskih mnenj. Meddržavna, avstrijsko-slovenska komisija je sicer že lansko jesen ugotovila, da je bil pretok Drave na meji med Avstrijo in Slovenijo zaradi praznjenja jezov hidroelektrarn za 730 kubičnih metrov na sekundo večji, kot bi bil sicer. Toda zdaj bi morali izvedenci pripraviti konkretne analize toka poplav in kakšen bi bil ta brez delovanja hidroelektrarn na avstrijskem Koroškem, da bi lahko ocenili, kolikšen del škode je posamezen oškodovanec utrpel prav zaradi Verbunda, pojasnjuje dr. Serajnik. Navsezadnje pa bi vsem oškodovancem vlada pomagala že, če bi vložila odškodninski zahtevek zaradi škode na državni lastnini. Vsaka odločitev sodišča bi bila namreč v pomoč tudi vsem drugim tožnikom.
Avstrijska občina Labot že toži
Toda medtem ko je pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje vse odločitve glede ukrepanja v tej zadevi prepustilo vladi, pojasnila vladnega urada za komuniciranje kažejo, da bo za pripravo odškodninskega zahtevka država potrebovala še kar nekaj časa, medtem ko o drugih oblikah pomoči slovenskim oškodovancem sploh ne razmišlja. Ker se glede nadaljnjih aktivnosti še odloča oziroma usklajuje, vlada sicer mnenja državnega pravobranilstva o načinih, kako bi država lahko uveljavljala odškodnino, ne razkriva. So pa iz urada za komuniciranje sporočili, da bo pravne možnosti za poravnavo in ustrezno gradivo preučila in pripravila posebna delovna skupina, ki pa jo mora vlada še ustanoviti.
Da reševanje te problematike ni med prioritetami vlade, kaže tudi dinamika njenih dosedanjih odločitev v tej zadevi. Državno pravobranilstvo je namreč prvo mnenje, kako ukrepati, vladi poslalo že v začetku oktobra. Ta je nato prosila za dopolnitev, ki jo je prejela konec januarja letos. Skoraj mesec dni kasneje, 20. februarja, pa je sledil sestanek ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana, zunanjega ministra Karla Erjavca in državne sekretarke ministrstva za pravosodje Tine Brecelj, na katerem so se dogovorili za ustanovitev že omenjene posebne delovne skupine.
Na avstrijski strani je medtem odškodninsko tožbo že vložila občina Labot (Lavamünd). Avstrijsko tožilstvo pa je tako kot slovenska vlada počasnejše. Kot pravi dr. Serajnik, so nastale zamude pri pridobivanju izvedenskih mnenj, zato avstrijski tožilci podjetja Verbund niso obtožili še nobenega kaznivega dejanja.
