Postopek imenovanja Štefaneca je podrobneje pojasnila poslanka PS Melita Župevc, sicer tudi članica izbirne komisije. Med drugim je poudarila, da iz vrst politike prihajata le dva od petih članov komisije, tako da "političnega kriterija izbire ni bilo". Zadnjo besedo pri izbiri je vendarle imel predsednik republike Borut Pahor, je dodal vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Branko Ficko (PS) pa je izpostavil, da ima politično prepričanje pač vsakdo. "Posameznikom je treba dati priložnost, da s svojim delom dokažejo objektivnost in poštenost," je dejal.

Po mnenju Zvonka Černača (SDS) pa je ravno postopek imenovanja predsednika KPK dokazal, da vlada nima resnega namena spopasti se s problematiko korupcije. Ta v Sloveniji tudi zaradi neučinkovitosti komisije postaja vse večji problem. Njegov poslanski kolega Vinko Gorenak je pojasnil, da zaradi postopkov komisije doslej ni bil ovaden ali zaprt niti en človek. "KPK je poštni nabiralnik, kamor lahko mečete anonimke, lahko se pa podpišete," je povedal Gorenak. Alenka Jeraj (SDS) pa je med drugim opozorila na dvojna merila KPK.

Mirko Brulc (SD) je prepričan, da v Sloveniji protikorupcijsko komisijo potrebujemo, vse dokler ne bodo v družbi zakoreninjene vrednote poštenosti in nepodkupljivosti. Današnja razprava je bila po njegovi oceni le poskus razvrednotenja in onemogočenja dela komisije. Da bi bila ukinitev KPK zelo neodgovorna, se je strinjal tudi njegov poslanski kolega Branko Smodiš.

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj pa je ocenil, da v Sloveniji "s to korupcijo že malo pretiravamo". Po njegovih besedah lastni državi in njenemu gospodarstvu delamo škodo, saj tujcem kažemo, kakšna država smo in kako poslujemo. Branko Kurnjek (DL) je dodal, da je bil morda tudi izbor Štefaneca eden od načinov, kako "obglaviti KPK", ki ima v naši družbi še vedno "zavidanja vredno stopnjo zaupanja".

Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je imenovanje predsednika KPK ocenil za škandal oz. za "blamažo" za predsednika republike, ki z imenovanjem Štefaneca "sprejel napačno odločitev". Predsednik in poslanec SLS Franc Bogovič je dodal, da KPK vse bolj postaja "brezzobi tiger", saj nima dovolj orodij, da bi lahko procese pripeljala do konca.

Marija Plevčak na drugi strani KPK vidi kot vrhovnega nadzornika na področju boja proti korupciji. Pri izboru vodstva KPK bi morali imeti dobre kandidate in napraviti pravilen izbor, je poudarila Plevčakova. Štefaneca ni želela ocenjevati, saj ga ne pozna. Meni pa, da mu je treba dati priložnost.

Ob zadnjih zapletih je KPK popolnoma izgubila kredibilnost, obenem pa okrepila prepričanje, da vladi trenutno stanje ustreza, je poudarila Iva Dimc (NSi) in ob tem spomnila na odkritja korupcije v zdravstvu in državnih bankah. "Koruptivnost v naši državi kljub delovanju organa za preprečevanje korupcije strmo narašča. Delovanje takšnega organa samega po sebi ne zagotavlja uspešnega boja proti korupciji, ki preko lobijev obvladujejo kapitalske interese in celotno slovensko družbo," je dodala Dimičeva.

Ker člani matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na petkovi seji niso potrdili sklepov, ki so jih predlagali v SDS, tudi na plenarni seji poslanci o njih niso glasovali. V SDS so sicer predlagali, da bi se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni komisije, skoncentrirale v okviru policije in tožilstva, nadzor nad premoženjem funkcionarjev pa bi bil pristojnost računskega sodišča.