Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z Borisom Štefanecem na čelu gre naprej. Predsednik države Borut Pahor je včeraj podpisal javni poziv za zbiranje kandidatur za oba namestnika, potem ko sta se funkcijama nekaj dni po imenovanju odpovedala Jurij Ferme in Darko Stare. Zbiranje kandidatur bo potekalo do 14. aprila.
Štefanec se ne spomni primera
Pahor je včeraj prejel tudi zahtevi zdajšnjih namestnikov predsednika Liljane Selinšek in Roka Praprotnika za njuno razrešitev z 31. marcem. To pomeni, da bo s prvim aprilom v senatu KPK sedel zgolj njen predsednik Štefanec – kot zakoniti zastopnik bo lahko odločal o okoli 80 odstotkih zadev (kadrovske in finančne odločitve, uvedbe preiskav), medtem ko bodo morale predvsem odločitve o zaključnih ugotovitvah zaradi nesklepčnosti senata počakati na imenovanje obeh namestnikov.
»Strokovno sposobna, predana temu težkemu delu in na neki način privržena tudi meni kot predsedniku, saj bomo veliko časa preživeli skupaj. Želel bi si tudi, da bi bila na eno izmed mest imenovana ženska,« na vprašanje, kakšna namestnika želi videti ob sebi, odgovarja Štefanec. Glede na vse zaplete, ki jih je povzročilo njegovo imenovanje, je vprašanje, ali se bo kdo od ustreznih kandidatov sploh prijavil na razpis. »Ne spomnim se primera v Sloveniji, da na razpisu ne bi dobili ustreznega kandidata,« dodaja Štefanec.
Spomnimo, da so si člani zdajšnjega senata svoje delo razdelili: tako je Praprotnik vodil in organiziral delo na področju lobiranja, nadzora nad premoženjskim stanjem, splošne preventivne dejavnosti komisije ter komuniciranja z javnostmi, Selinškova pa je bila dejavna na področju omejevanja poslovanja, nasprotja interesov, sprejemanja daril in analize zakonodaje z vidika protikorupcijskih tveganj ter priprave normativnih sprememb.
Vlada proti prenosu pristojnosti na računsko sodišče
Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela mnenje o predlogu sklepa SDS o postopku imenovanja novega vodstva KPK ter njeni organiziranosti in delu. Vlada predloga za ukinitev KPK ne podpira, saj meni, da je obstoječa organizacijska oblika samostojnega državnega organa primerna. Prav tako ne podpira prenosa pristojnosti nadzora nad premoženjem funkcionarjev s komisije na računsko sodišče. Da so razmisleki o ukinitvi KPK neustrezni in neprepričljivi, »razen kolikor gre za izrazito dolgoročno usmerjeno razmišljanje o bodoči ureditvi v razmerah, ki bodo bistveno različne od aktualnih«, poudarjajo tudi ustavni pravniki Ciril Ribičič, Janez Čebulj in Rajko Pirnat.
Vlada v svojem mnenju še poudarja, da KPK nima in ne sme imeti pooblastil policije in tožilstva. »KPK ima običajna upravnopravna, inšpekcijska oziroma informacijska pooblastila, kot jih imajo tudi drugi primerljivi nadzorni organi v Sloveniji. V primeru, da je KPK obveščena o kaznivih dejanjih ali kako drugače izve zanje, jih je dolžna naznaniti pristojnemu državnemu tožilstvu in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja ter druga dokazila,« dodajajo na Gregorčičevi.
