Preostalih 12 krajevnih skupnosti v Tržiču o taki »bogatiji« lahko samo sanja. Po podatkih občinske uprave je vseh 13 krajevnih skupnosti lani iz občinskega proračuna prejelo dobrih 91.000 evrov. Lom in Podljubelj po 12.000, Leše in Sebenje po dobrih devet tisoč, preostale (skupaj s kovorsko) pa od tri do sedem tisoč evrov.
666 evrov na prebivalca
Nekateri Kovorjani so sicer predlagali, da bi se denar od komunale neposredno razdelil med prebivalce. Teh je okoli 1500, kar bi pomenilo po 666 evrov na vsakega. »Hudičeva« številka, torej. »Eh, vsak bi lahko šel vsako leto na podaljšan konec tedna v toplice, tako pa bomo zgradili nekaj za vse, za vse generacije in za zgodovino,« je odločitev, ki so jo večinsko sicer podprli tudi krajani na svojih zborih, utemeljil Smolej.
(Pre)veliko skupnega denarja vedno prinese tudi morebitna nesoglasja pri razdelitvi. Prejšnja predsednica krajevne skupnosti Romana Šparovec je s tega položaja predčasno odstopila lansko jesen. Pravi, da iz osebnih razlogov, a ni zanikala, da morda tudi zaradi pritiskov pri razdelitvi bogate smetarske pogače. »Denar smo prejemali vsak mesec in ga imeli spravljenega na ločenem računu, ki se ga ni nihče dotikal. Za projekt nove dvorane smo dobili skoraj 300.000 evrov evropskega denarja, sami moramo prispevati še enkrat toliko in vsaj toliko se ga je doslej že nabralo,« je pojasnila Šparovčeva. Njen naslednik je potrdil, da je občina ravno prejšnji teden objavila javni razpis za gradnjo doma krajanov. »Gradbena dela so ocenjena na slabih 600.000 evrov. Dom ob zdajšnjem gasilskem domu bo zgrajen letos, dobili bomo letni prireditveni prostor, nad njim pa še zaprto večnamensko dvorano za 150 ljudi, garderobe, prostore za krajevno skupnost. Vse to bomo morali še opremiti,« je še pojasnil Smolej.
Le še dve leti smetarske bogatije
Direktor Komunale Tržič Sebastijan Zupanc je potrdil, da rento Kovorjanom nakazujejo vsak mesec in da bo KS v celoti glede na sedanjo dinamiko zbiranja odpadkov do konca leta 2015 dobila milijon evrov. »Gre za odškodnino na podlagi pogodbe med nami, občino, krajevno skupnostjo in civilno iniciativo, po kateri moramo krajevni skupnosti nakazati desetino bruto prihodkov, ki jih dobimo na račun odlaganja smeti na naši deponiji iz drugih občin. Vsak mesec na deponijo odložimo okoli 1400 ton mešanih odpadkov, od tega iz Tržiča okoli 100 ton, vse preostalo pa iz Kranja, Ilirske Bistrice, Kočevja, Kamnika in Nove Gorice. V zadnjih dveh mesecih smo sprejeli 2900 ton mešanih odpadkov. Lani smo sprejeli tudi nekaj manj kot tisoč ton azbestnih odpadkov. Tudi desetina prihodkov iz tega naslova gre na račun krajevne skupnosti. Politična odločitev je bila, da se deponija konec leta 2015 zapre, zdaj pa je že jasno, da bi glede na razpoložljiv prostor tam odpadke lahko odlagali še nekaj let. Ker tudi zaradi ločevanja odpadkov teh za odlaganje ostane v celotni Sloveniji vedno manj, je smiselno podaljšati življenjsko dobo deponije,« meni Zupanc. Komunala na račun dovoza vseh vrst odpadkov torej na leto dobi okoli tri milijone evrov prihodkov, a jim po besedah direktorja po izplačilu rente, davkov, takse in finančnega jamstva ostane le še okoli 380.000 na leto. Iz tega prihodka se financirajo vsa vzdrževalna dela na odlagališču, monitoringi, energenti, strošek dela, zavarovanja.
»Ko smo se pogovarjali o naši deponiji, smo obljubili krajanom, da bo odprta le še do leta 2015, in zdaj moramo držati besedo. Glede na to, da zaradi nasprotovanj nekaterih na deponijo kakih pol leta sploh niso odvažali smeti od drugod, bi bilo prav, da odlaganje še za pol leta podaljšamo. Sam sem neposredni sosed deponije in me prav nič ne moti. A odločitev o tem je v rokah ljudi. Če se bodo moji sokrajani odločili, da bi bila lahko deponija še naprej odprta, bom prvi, ki bi tako odločitev podprl,« je svoje razmišljanje povzel Franci Smolej. Slabih 300.000 evrov na leto vsekakor ni majhen denar.
Ob vsem tem pa bi veljalo še enkrat spomniti na idejo nekdanjega župana Tržiča Pavla Ruparja, ki je že pred skoraj desetletjem predlagal, da bi v Kovorju postavili moderen, z evropskim denarjem podprt regijski center za ravnanje z odpadki, ki bi že takrat rešil problem ne le gorenjskih odpadkov, občini in Kovorjanom pa morda prinesel še višje rente od te, ki jo dobijo zdaj. A je Rupar na naslednjih volitvah izgubil, najbolj vroč del predvolilne kampanje pa so bile prav – smeti, projekt regijskega centra pa je nato zamrl.
