Kot so danes pojasnili v NLB, je temeljni cilj prestrukturiranja skupine povrnitev poslovne stabilnosti in vzpostavitev dolgoročne sposobnosti izvajanja bančne dejavnosti brez državne pomoči. V tem procesu mora banka izvajati tudi občutljive ukrepe, kakršen je postopno zaprtje podružnice v Trstu, so pristavili.
Ob tem so v največji slovenski banki spomnili na nedavno dokapitalizacijo NLB, za katero je Slovenija potrebovala odobritev Evropske komisije. S tem je država sprejela določene omejitve in zaveze. Mednje sodita tudi opredelitev nestrateškega dela dejavnosti bančne skupine NLB in načrt ukinjanja nestrateških dejavnosti, kamor je bila uvrščena tržaška podružnica.
Od leta 2010 z izgubo
V podružnici NLB v Trstu se obseg poslovanja vztrajno zmanjšuje že vse od leta 2007. Od leta 2010 posluje z izgubo, od 2013 pa celo z negativnim rezultatom iz tekočega poslovanja pred slabitvami. "Zato se je postopek postopnega in s strankami usklajenega zaprtja komercialnega poslovanja Podružnice Trst že začel in se bo predvidoma zaključil do sredine leta 2015," so navedli v NLB.
Ob tem so se zavezali, da bodo "z vso skrbnostjo in odgovornostjo" obravnavali vse zaposlene v podružnici, da bodo aktivno sodelovali s predstavniki lokalnega okolja in da bo njihova osrednja pozornost namenjena strankam.
SKGZ dopis Bratuškovi in Žmavcu
Predsednik Slovenski kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič je v zvezi z napovedanim zaprtjem podružnice NLB na Opčinah pri Trstu že pred časom poslal dopis premierki Alenki Bratušek, zdaj pa še ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu.
"Kljub razumevanju za hudo krizo, ki je prizadela slovenski bančni sistem, prepričano dvomimo v umestnost zaprtja te podružnice, saj je po naši oceni pomembna tako iz komercialnega kot tudi iz političnega in manjšinskega vidika," je zapisal. Zaprtje bo po njegovih besedah zelo negativno vplivalo tudi na gospodarski razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji in bo prekinilo gospodarsko sodelovanje med matico in manjšino.
