Jamstvena shema za kreditiranje podjetij, uvedena leta 2009 in končana leta 2010, še vedno nažira državna sredstva. Doslej so banke unovčile za 69,6 milijona evrov državnih jamstev, samo v letošnjem letu že za nekaj manj kot 340.000 evrov. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je banke k unovčevanju državnih jamstev morda spodbudila tudi napovedana sanacija bančnega sistema, v kateri bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) slabe terjatve odkupovala s popustom. So dobile banke z unovčitvijo državnega jamstva več, kot bi za prenos posojil z državnim jamstvom dobile od DUTB?
Po neuradnih informacijah naj bi takšne odločitve pred prenosom terjatev na DUTB sprejemali predvsem v Abanki, ki se je s prakso DUTB in ceno za prenos terjatev že seznanila ob prenosu terjatev z NLB in Nove KBM, a je sama dobila še nekaj mesecev časa, da obrne stvari v svojo korist. V Abanki na naša vprašanja niso odgovorili, češ da v skladu »z bančno prakso in poslovno politiko« konkretnih poslov ne morejo komentirati.
Banke so v času trajanja jamstvene sheme skupno izkoristile za nekaj več kot 320 milijonov evrov jamstev, na podlagi katerih so podjetjem odobrile več kot 870 milijonov evrov posojil. Doslej so banke unovčile že več kot petino vseh podeljenih jamstev – največ, 23,3 milijona evrov jamstev, so unovčile v letu 2012, nekoliko manj, 22,6 milijona evrov, pa v lanskem letu. Kolikšen del jamstev so unovčile NLB, Nova KBM, Factor banka in Probanka, ki jih je država lani v celoti že podržavila, ni znano. Država je do sredine februarja letos bankam izplačala jamstva za posojila 122 podjetjem in velika večina teh je v stečaju ali likvidaciji. A po naših informacijah naj bi začele banke unovčevati tudi jamstva za posojila podjetjem, ki še niso v insolvenčnih postopkih, ampak so denimo celo sredi dogovarjanj o prestrukturiranju dolga. V SID banki, ki bedi nad jamstveno shemo, pojasnjujejo, da do zdaj takšnega zahtevka za unovčitev še niso prejeli, priznavajo pa, da lahko banka jamstvo unovči že, če kreditodajalec ne poravnava obveznosti v skladu s kreditno pogodb, sklenjeno z banko. »Banke so se, upoštevajoč različne okoliščine posameznega primera, dolžne poskusiti s kreditojemalcem dogovoriti o ukrepih, ki omogočajo nadaljnje poslovanje kreditojemalcev in hkrati poplačilo njegovih obveznosti,« dodajajo v SID banki. Ko banka unovči jamstvo države, postane ta lastnica terjatve do podjetja, kar pa lahko predvsem v postopkih dogovarjanja o prestrukturiranju dolgov, ki vse pogosteje vključujejo tudi konverzije terjatev v lastniške deleže podjetij, razmerja vzpostavi povsem na novo.
Država bi lahko posojila na podlagi jamstvene sheme poplačevala tudi DUTB. NLB in Nova KBM, ki sta terjatve že prenesle na DUTB, ter Abanka, ki jih še bo, lahko na slovensko različico slabe banke namreč prenašajo tudi slaba posojila, odobrena na podlagi jamstvene sheme. V tem primeru bi skupaj s posojilom na DUTB banke prenesle tudi upravičenja do garancij države, vendar se postavlja vprašanje, ali bi DUTB državo dejansko terjala za poplačilo glede na to, da je njen ključni cilj povrnitev davkoplačevalskega denarja, namenjenega sanaciji bank. Jamstvena shema je bila namenjena odpravi kreditnega krča, ki štiri leta po uvedbi ukrepa še vztraja, nadaljuje pa se tudi trend propadanja podjetij, ki bi lahko strošek države še povečal. Levji delež stroška za državo doslej predstavljajo jamstva za posojila petnajstim podjetjem, ki so vsa končala v stečaju. Največ so državo tako doslej stala posojila z jamstvom SCT (11,8 milijona evrov), Primorju (10,8 milijona), Montavarju Metalni Novi (šest milijonov), Skupini Viator & Vektor (3,6 milijona) in CM Celje (dva milijona). Skupno so največjim petnajstim dolžnikom banke odobrile več kot 50 milijonov evrov posojil, za vračilo katerih je jamčila država.
