Čeprav so rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) včeraj popoldne vendarle prejeli zapadle odpravnine iz lanskega leta in zagotovilo za izplačilo februarskih plač, pod katerega se je podpisala predsednica vlade Alenka Bratušek, so se po pogajanjih z direktorjem Bojanom Jelenom, ki je prvič stopil med knape v jami, odločili, da bodo stavko nadaljevali. Tako je za 127 rudarji že tretja noč, ki so jo preživeli globoko pod zemljo.
Zahtevajo dolgoročno sliko poslovanja
»Želimo jasno sliko poslovanja v letih 2014 in 2015, poleg tega pa tudi hočemo izvedeti, kakšne so možnosti prezaposlovanja ali predčasnega upokojevanja po izrednih pogojih,« je dejal Anton Lisec, vodja stavkovnega odbora RTH, ki ne verjame, da bo vodstvu uspelo vse prihodnje plače in odpravnine izplačevati s sredstvi, ki jih bodo pridobili s prodajo premoženja.
Kot je pojasnil Jelen, so 240.000 evrov za še ne poravnane odpravnine presežnim delavcem zagotovili iz proračunskih sredstev, ki jih še imajo na voljo za letošnje poslovanje, prav tako bo od tega milijona evrov ostalo še dovolj za plačilo februarskih plač, za katere potrebujejo okoli 600.000 evrov. Spet pa se lahko zatakne že pri marčevskih plačah in izplačilu okoli treh milijonov evrov odpravnim 135 letos presežnim rudarjem, saj bodo sredstva zanje morali zagotoviti iz lastnih virov, torej z odprodajo premoženja, in sicer stanovanj hčerinske družbe Spekter. Jelen sicer verjame, da imajo za prodajo dovolj časa, a stanje na trgu kaže, da bo prodaja stanovanj v tako kratkem času vendarle velik zalogaj, poleg tega družba nima še niti kupca. »Delamo intenzivno, rezultat tega dela pa mora biti 18. aprila na transakcijskih računih zaposlenih,« vztraja Jelen.
Stekel postopek delne prisilne poravnave
Včeraj je že začela delati tudi prisilna upraviteljica Ermina Bajuk, ki jo je okrožno sodišče v Ljubljani imenovalo za vodenje prisilne poravnave, ki jo je zahtevala NLB. Kot je pojasnil Jelen, gre za delno prisilno poravnavo, in sicer finančnega poslovanja družbe, konkretneje 14,5 milijona evrov kreditov, katerih odplačevanje bodo v celoti prenesli na obdobje med letoma 2016 in 2018, ko bo RTH iz državne blagajne tudi za ta namen prejel 45,7 milijona evrov.
Jelen je še poudaril, da postopek prisilne poravnave ne bo vplival na izplačilo plač ali na poplačilo zapadlih obveznosti do dobaviteljev, celo ravno nasprotno. »Računi so s tem odblokirani, kar pomeni, da bomo lahko nemoteno izplačevali plače. Novela insolventnega zakona namreč od novembra dovoljuje nemoteno poplačilo nujnih stroškov poslovanja in stroškov dela. O izplačevanju teh stroškov pa odloča prisilna upraviteljica,« je pojasnil Jelen. Na vprašanje, kako se je na začetek postopka prisilne poravnave odzvala celovška banka BKS, ki je imela zdaj prednostno pravico za poplačilo terjatev, Jelen včeraj ni znal odgovoriti, saj z njimi ni bil v stiku. Meni pa, da je postopek ugodnejši tudi za to banko, zato njihove pritožbe na prisilno poravnavo ne pričakuje.
