»Tudi sami vemo, da je javni dolg prevelik, vemo, da imamo težave s polnjenjem proračuna. A dejansko tudi vemo, da imamo težave s pričakovanjem ljudi v odnosu do države in s tem, kaj so ljudje pripravljeni dati v proračun, da bi iz njega tudi dobili,« je na novinarski konferenci, sklicani sicer pred dnevom žena, dejal Lukšič.
Potreba racionalna, ne pa živčna razprava
Poudaril je, da za močno javno šolstvo, zdravstvo in socialno skrbstvo država potrebuje sredstva. Vendar ko odprejo vprašanje, kako polniti proračun, »se celotna javnost in gospodarstvo postavita proti temu«.
Lukšič se tako zavzema za razpravo o tej temi, ne »živčno in žolčno«, pač pa racionalno. Vprašanje, kaj hočemo od svoje države in koliko smo pripravljeni pokrivati stroške države, ki jo pričakujemo, je namreč po njegovem mnenju racionalno vprašanje.
Nadaljnje varčevanje brez posega v temeljne pravice ni več mogoče
Po Lukšičevih besedah je stvar zoprna in bo še naprej potrebna razprava o tem, ali bo šlo brez višjih ali novih davkov. Dolgoročno pa jih čaka vprašanje racionalizacije, in sicer ob razmisleku o globalni delitvi ustvarjenega v državi, je dodal.
Varčevanje po njegovih besedah že poteka, vendar je težava, »ker smo šli s tem že tako daleč«, da nadaljnje varčevanje brez posega v temeljne pravice ni več mogoče. Zadnjega pa po njegovih ocenah ni moč izpeljati v enem letu.
Zadeve pri prodaji Mercatorja gredo čez rob dopustnega in dovoljenega
Lukšič se je vnovič dotaknil tudi procesa prodaje Mercatorja.
Politika, tudi vlada, bi morala po njegovem mnenju dati jasen signal, da gredo zadeve pri prodaji Mercatorja čez rob dopustnega in dovoljenega. »Ni mogoče na tak izsiljevalski način pristajati na to, da se baranta s premoženjem, tudi če ni neposredno v državni lasti,« je prepričan. Ko bodo pristojni ministri ali vlada v celoti ugotovili, da je temu tako, Lukšič pričakuje, da se bodo tudi ustrezno odzvali.
Lastniki se ne izkazujejo kot dobri gospodarji
Postopek prodaje je po njegovem mnenju zelo zaskrbljujoč, ker utegne pripeljati do položaja, ko bo podjetje razgrajeno ter finančno izčrpano in bo potlej vseeno, ali se ga proda ali ne. Lastniki se po njegovih besedah ne izkazujejo kot dobri gospodarji in pozabljajo, da Mercator ne more biti le drobiž za reševanje posameznih interesov, saj je to struktura, na katero so vezana številna podjetja.
»Če se to zruši, bo za Slovenijo ena mala katastrofa, take vrste kot žledolom. Le, da za ta žledolom ne bo kriva narava, pač pa tisti, ki so odločitve sprejemali in ves proces peljejo v smer, ki nima pametnega konca,« je prepričan.
