Velik del farmacevtske industrije je začel uvajati strožja pravila glede odnosov z zdravniki in bolnišnicami, občutne spremembe pa načrtujejo tudi zdravniške organizacije. Med drugim razmišljajo o uvedbi sklada za neodvisno izobraževanje zdravnikov. Farmacevtske družbe in drugi donatorji bi lahko še naprej prispevali za izobraževanje, ne bi pa imeli neposrednega vpliva na njegovo vsebino. Eden od poudarkov izobraževanj bi bilo racionalno predpisovanje zdravil, saj lahko jemanje velikega števila različnih zdravil bolnikom bolj škodi kot koristi.
Za racionalnejše predpisovanje zdravil
»V neodvisni sklad bi prispevali zdravstvena blagajna in donatorji. Nadzoroval bi ga minister za zdravje, sodelovali pa bi tudi predstavniki zdravniških organizacij. Izobraževanje, ki je bilo doslej včasih preveč pod vplivom industrije, mora postati bolj kakovostno in usmerjeno. Industrija bo morala sprejeti, da pri skladu ne bo mogla uveljavljati svojih neposrednih interesov, jasno pa bi jih naznanili kot donatorje,« je pojasnil predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina. Na tak način bi lahko po njegovem zdravnikom omogočili več izobraževanja, ki ga je precej oklestila finančna kriza zdravstva, hkrati pa bi bilo učinkovitejše. Med poudarki izobraževanja prek sklada bi bilo tudi racionalnejše predpisovanje zdravil. »Danes se predpiše preveč zdravil, zlasti pri starejših. Racionalnejše predpisovanje bi omogočilo prihranke, ki ne bi šli v škodo bolnikov, ampak bi bili v njihovo korist.« O tej možnosti so se že pogovarjali z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so izrazili pripravljenost za vzpostavljanje neodvisnega sistema izobraževanja, je pojasnil Možina.
Pripravljajo pa tudi lasten kodeks sodelovanja s farmacevtsko industrijo. Sodelovanje med farmacevtsko in zdravniško stroko je sicer nujno, je poudaril, saj brez tega ni varnega uvajanja novosti v prakso. »Biti pa mora transparentno in zdravnikovo mnenje ne sme biti odvisno od industrije. Zato podpiramo tudi prizadevanje farmacevtske industrije za večjo transparentnost.«
Sledijo praksi v ZDA
Evropska zveza farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) se je razčiščevanja odnosov lotila na pobudo družb, ki v ZDA že nekaj časa objavljajo sezname plačil zdravnikom in organizacijam. V Sloveniji proizvajalci originalnih zdravil, ki so vključeni v Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, od novega leta dalje zdravnikom in drugim zaposlenim ne smejo več dajati ali ponujati daril. Izjema so le že kupljeni promocijski izdelki, kot so pisalni bloki, ki jih lahko razdelijo do konca junija. Omejujejo tudi financiranje izobraževalnega gradiva in prenočevanja na raznih strokovnih dogodkih, od leta 2016 dalje pa bodo objavljali vsa nakazila javnim zavodom in uslužbencem v zdravstvu. Podobno prakso, torej transparentnost vseh donatorskih nakazil, pričakujejo tudi od bolnišnic. Če katera od članic novih pravil foruma ne bo spoštovala, bo sankcije, ki segajo do izključitve, izrekal etični odbor pod vodstvom Franceta Arharja.
Predsednica uprave foruma Nataša Jenčič meni, da večina farmacevtskih družb odnose že vzpostavlja na nivoju organizacij, ki odločajo o razporejanju donacijskih sredstev za izobraževanje, in ne s posameznimi zdravniki. Prav tako so večinoma že omejili »gostoljubnost« pri hotelskih stroških, opaža. »Ni v interesu ne nas ne zdravnikov, da bi kar koli v naših odnosih skrivali.« Stikov z zdravniki pa ne morejo kar ukiniti, je pristavila Jenčičeva, saj se morajo zdravniki o novih možnostih zdravljenja seznanjati tudi neposredno.
Vprašljivi učinki
Pa bodo nova pravila farmacevtskih družb res prinesla preglednejše odnose tam, kjer so zares pretesni? Ključni problem danes niso morebitna darila, hotelske zvezdice in odnosi s posamičnimi zdravniki, ampak vpliv farmacevtske industrije na doktrino. V zadnjih letih se je na primer zniževala meja, ko začne posameznik ob kronični bolezni oziroma tveganju zanjo jemati zdravila, industriji pa je vse večje število bolnikov prinašalo dobičke. Čeprav je cilj zgodnejšega zdravljenja reševanje življenj, je bil del farmacevtske in zdravniške stroke do teh trendov vseskozi skeptičen, češ da so rezultati na ravni prebivalstva precej vprašljivi.
Vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst nova pravila farmacevtskih družb za večjo transparentnost ocenjuje kot hvalevredno potezo. Kljub temu pa dvomi, da se bo industrija kar tako odpovedala vplivu na smernice. Te se spreminjajo tako, da le komajda kakšen človek v starejših ali poznih srednjih letih še velja za zdravega: »Pravkar se v Evropi in ZDA znova zaostrujejo smernice za preprečevanje srčno-žilnih zapletov. V Veliki Britaniji so že ocenili, da bo to pomenilo na milijone dodatnih bolnikov, ki jim bodo v primarni preventivi predpisovali zdravila.« Zniževanje mej med zdravjem in boleznijo morda reši življenje na sto ali nekaj sto dodatnih pacientov, ugotavlja Fürst, a hkrati to pomeni, da se zdravilom in tveganjem, ki so z njimi povezana, podvrže vse večji del prebivalstva. »Preventivna medicina, ki ob spremembi življenjskega sloga ljudi prinaša več učinka za manj denarja, je svoj pomen izgubljala, primat pa je dobivala farmacevtska industrija. Gre za medikalizacijo družbe.«
