Ne le nedostopnost do posojil, tudi pogoji financiranja, ki jih od podjetij zahtevajo slovenske banke, so ena večjih preprek za konkurenčnost izvozno naravnanega slovenskega gospodarstva. To že zadnjih nekaj let posluša, da se bodo s sanacijo bank pogoji financiranja približali tistim, ki so jih deležni njihovi konkurenti v tujini. Zdaj, ko je država bankam namenila več kot tri milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, podjetja zanima, kdaj bo imelo koristi od sanacije bank tudi gospodarstvo.
Obseg na novo odobrenih posojil podjetjem se je v Sloveniji lani znižal za približno dve milijardi evrov, pri čemer velikega preobrata, predvsem zaradi prezadolženosti slovenskih podjetij, v kratkem ni pričakovati. Uspešna podjetja se zato po denar pogosto odpravijo tudi v tujino. »Podjetja so se lani v tujini zadolžila za več kot eno milijardo evrov,« je povedal viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan in dodal, da so si samo podjetja v predelovalni dejavnosti na tujem sposodila približno 600 milijonov evrov.
Denar doma še vedno dražji kot v tujini
Eno od podjetij, ki ima dostop do finančnih virov v tujini, je Letrika, kjer pojasnjujejo, da so pogoji financiranja v tujini zaradi nižjih bančnih marž bistveno ugodnejši kot v Sloveniji. Razlika v bančnih maržah znaša tudi do dve odstotni točki.
V Kolektorju so zaradi negotovih razmer pri nas že pred časom začeli sodelovati z bankami zunaj Slovenije. Zdaj ugotavljajo, da so se razmere pri pridobivanju virov za dobre projekte in finančno stabilne družbe tudi doma normalizirale. »Na vseh področjih so primerljive s tujino,« pojasnjuje izvršna direktorica za finance in računovodstvo v Kolektorju Darja Petrič Florijančič. »Razliko občutimo le na področju pridobivanja garancij, kjer moramo zaradi slabe bonitete slovenskih bank pridobivati garancije oziroma kontragarancije pri tujih bankah, kar podraži celoten posel,« je dodala.
Zadnji podatki Banke Slovenije kljub temu kažejo, da plačujejo podjetja v Sloveniji za denar več kot podjetja območja evra. Za posojila do milijon evrov so podjetja pri slovenskih bankah decembra lani tako v povprečju plačevala 5,5-odstotno obrestno mero, podjetja v območju evra pa mesec prej (za decembra podatkov še ni) le 3,8-odstotno obrestno mero. Razkorak je še precej bolj očiten pri posojilih nad milijonom evrov. Večja posojila so podjetja v območju evra najela povprečno po 2,3-odstotni obrestni meri – kar dvakrat ceneje kot v Sloveniji.
Od posojil jih odvračajo nesprejemljive zahteve po zavarovanjih
Dejstvo je, da se obseg kreditov gospodarstvu, ki se je samo od leta 2010 do novembra lani znižal z 19,8 na 14,3 milijarde evrov, še ne bo hitro povrnil na predkrizno raven, če se sploh kdaj bo. Čeprav se glavnina razprav v Sloveniji še vedno vrti predvsem okoli prezadolženega gospodarstva, pa velja opozoriti, da so pogoji financiranja slovenskih bank ostrejši tudi za podjetja z vzdržnim dolgom in zdravim denarnim tokom.
Ostrejše so tudi zahteve bank po zavarovanjih. V zadnji anketi Banke Slovenije so podjetja tako »nesprejemljive zahteve bank po zavarovanjih« navajala kot najpogostejši razlog, ki jih odvrne od prošenj za posojila – celo pogosteje kot previsoki stroški financiranja. Banke so na drugi strani razkrile, da največ posojil (poleg slabe bonitete komitenta) zavrnejo prav zaradi nestrinjanja strank z bančnimi pogoji. In čeprav se je povpraševanje podjetij po posojilih zmanjšalo, je stopnja presežnega povpraševanja po posojilih kljub temu v minulih treh letih narasla z 28 na skrb zbujajočih 41 odstotkov.
Razlike med tujino in Slovenijo opažajo tudi v Letriki. »V naših izkušnjah smo opazili razlike v zahtevanih zavarovanjih med bankami pri najemanju kratkoročnih posojil,« so dejali v Letriki, ki pa pri dolgoročnih posojilih opažajo predvsem razlike med bankami v zahtevanem faktorju kritja zavarovanja in ne toliko pri zahtevanih predmetih zavarovanja. V Kolektorju nimajo izkušenj z zahtevami bank v tujini po zavarovanjih, medtem ko doma »ni dolgoročnih posojil brez zavarovanj«. »Zavarovanje mora biti dobro, denimo hipoteka, vse ostalo je lahko že problematično,« pravi Petrič-Florjančičeva. Ob tem pa opozarja, da tuja banka neznanega slovenskega podjetja ne bo sprejela »in se podala v tveganje, ki je zanjo zaradi deželnega tveganja še večje«.
