Žrtev, povzročitelj ali priča pri prometni nesreči, ki se je v naselju pri nizkih hitrostih zgodila zaradi naleta enega avtomobila v drugega, je bil verjetno že vsak voznik. Največkrat je za tovrstno prometno nesrečo kriva neprimerna varnostna razdalja. Prav tako se je verjetno že vsakemu od nas zgodilo, da se je na avtocesti za nami nenadoma pojavilo vozilo in se prilepilo na zadek našega, tako da smo lahko v vzvratnem ogledalu videli vsako gubico voznikovega živčnega obraza. Za nameček še v primeru, ko smo bili že tako na prehitevalnem pasu in smo vozili s hitrostjo, višjo od predpisane. Recimo, da ta hitrost znaša 140 kilometrov na uro, kar je danes nekaj povsem normalnega, in »le« deset kilometrov na uro nad predpisano hitrostjo. Pri tej hitrosti vozilo v eni sekundi naredi skoraj 39 metrov, v dveh sekundah skoraj 78. Razdalja v opisanem primeru pa znaša morda kakšen meter.
Zakaj v dveh sekundah? Zaradi tega, ker je dve sekundi tista varnostna razdalja, ki jo obravnavamo kot primerno. Natančneje: voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora po zakonu voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Temu rečemo ustrezna varnostna razdalja. Kaj se zgodi, če mora voznik v naši zgodbi, ki mu za ovratnik diha omenjeni agresivnež, ki torej vozi na popolnoma neprimerni varnostni razdalji, nenadoma močno zavreti? Verjetno je vsaka razlaga odveč, zagotovo pa se ne bo končalo le z zvito pločevino kot v najprej opisanem primeru.
Ni vedno enaka
Ne glede na definicijo varnostne razdalje pa tudi pri njej seveda obstajajo izjeme. Mednje na primer prištevamo vožnjo v strnjeni koloni, vožnjo v slabših vremenskih razmerah... »To pomeni, da se ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi. Kadar so vozne razmere izredno poslabšane, pa je seveda treba varnostno razdaljo povečati, in sicer tudi na pet sekund ali več, v vsakem primeru pa za toliko, da se lahko varno ustavimo za vozilom, ki začne ustavljati ali se ustavi,« pravi inštruktor varne vožnje pri AMZS Vojko Safran in dodaja, da je celotna pot ustavljanja sestavljena iz reakcijske in zavorne poti. »Na reakcijsko pot vplivata reakcijski čas voznika in hitrost. Povprečen reakcijski čas povprečnega pozornega voznika znaša približno eno sekundo.« Z drugimi besedami to pomeni, da voznik potrebuje eno sekundo, da začne manever reševanja (zaviranje), ne glede na vozilo, ki ga vozi. Se pravi, da ko je voznik pred nami že začel zavirati, potrebujemo eno sekundo, da začnemo zavirati. Seveda pa v tej eni sekundi prevozimo določeno pot, ki je odvisna od hitrosti, s katero vozimo. Na reakcijski čas vozilo seveda ne vpliva, ko začnemo manever zaviranja in začnemo govoriti o zavorni poti, pa je na mestu spoznanje, da ima nanjo vozilo velik vpliv in da je odvisna od več dejavnikov. »To so na primer hitrost, podlaga, po kateri vozimo, zavorni sistem avtomobila, pnevmatike, vzmetenje, teža vozila,« še pravi Safran in dodaja: »Seštevek reakcijske poti in zavorne poti je pot ustavljanja. In zaradi tega je zakonsko predpisana varnostna razdalja 2 sekundi. Prva sekunda za reakcijski čas, druga sekunda za možnost reševanja situacije.«
Seveda pa tudi z reakcijskim časom ni tako enostavno, da bi kar vsem pripisali eno sekundo. »Odvisen je namreč od vsakega posameznika posebej in le vozniki, ki so v dobri fizični kondiciji, imajo krajšega,« pravi Samo Rep, trener varne vožnje iz podjetja Blagomix, in dodaja, da lahko na reakcijski čas vplivajo predvsem razni moteči dejavniki. »Mednje prištevamo uporabo mobilnega telefona, tudi prostoročno, psihofizično stanje voznika, potnike v vozilu, poslušanje radia in vse druge stvari, ki nam odvrnejo pozornost od vožnje. Zaradi vsega tega se reakcijski čas lahko močno poveča, tudi do dvakrat in več.«
Testiranje ni zapleteno
Neprimerna varnostna razdalja pri nas po podatkih policije spada med najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Lani je bila tako izmed 18.905, kolikor jih je obravnavala policija, vzrok za 2066 nesreč, ob tem pa zagotovo še za ogromno manjših, ki jih policija ni obravnavala, saj so se udeleženci med seboj poravnali brez posredovanja mož v modrem. Je pa res, da pri tem smrtnih žrtev ni bilo in je velikokrat nastradala le pločevina, pri čemer se je 1429 ljudi vseeno lažje, 18 pa hudo telesno poškodovalo. Seveda pa bi bilo drugače, če bi se varnostni razdalji pripisala krivda tudi za katero izmed nesreč, pri katerih je bila varnostna razdalja neprimerna, a je bila prav tako neprimerna in uradno kot vzrok prometne nesreče zabeležena na primer neprilagojena hitrost. Predpisana globa za nespoštovanje varnostne razdalje sicer znaša 200 evrov, če voznik ne spoštuje varnostne razdalje, ki je določena s prometnim znakom, pa 300 evrov in 3 kazenske točke. Policija kršitve varnostne razdalje že dlje časa lahko ugotavlja z videonadzornimi sistemi provida, od oktobra lani pa uporablja tudi poseben laserski merilnik, ki se prvenstveno uporablja za nadzor prometa na avtocestah. »Merilnik si trenutno izmenjujeta specializirana enota za nadzor prometa in Postaja prometne policije Celje in ga uporabljata ob rednem delu. Policija je v obdobju od 1. novembra lani do 15. februarja letos izdala 511 plačilnih nalogov, povezanih s kršitvami varnostne razdalje, od katerih je bilo okoli 350 ugotovljenih z novim laserskim merilnikom,« so nam še sporočili s policije in dodali, da novosti ne načrtujejo.
O tem, ali vozi na primerni varnostni razdalji, se sicer lahko vsak voznik v vsakem trenutku prepriča precej enostavno – pri vožnji si mora na vozišču ali ob njem izbrati neko fiksno točko (nadvoz, prometni znak, stoječe vozilo ob cesti, hiša...), ko vozilo, ki vozi pred njim, prepelje to fiksno točko, pa začne šteti »enaindvajset (1. sekunda), dvaindvajset (2. sekunda)«. Šele ko izgovorimo dvaindvajset, lahko prevozimo fiksno točko, ki smo si jo določili. Zveni znano? Morda tudi zaradi posebnih testnih merilnikov, ki jih je Dars na slovenskih avtocestah uvedel pred leti in jih je na slovenskem avtocestnem omrežju trenutno pet. »Testi varnostne razdalje so za večino voznikov nerazumljivi. Razlog v tem je absolutno premalo poudarka na usposabljanjih in promociji. Kdo od voznikov pa je med vožnjo še pripravljen na matematične izračune in štetje? 80 odstotkov voznikov danes ne uporablja smernih utripalk, kaj šele, da bi se ubadali s štetjem varnostne razdalje!« je do vsega skupaj kritičen Samo Rep, medtem ko na Darsu pravijo, da niso imeli občutka, da bi bil slabo sprejet. »Dars je test varnostne razdalje vzpostavil predvsem zato, ker se takrat s tem problemom nihče ni želel intenzivno ukvarjati, nam pa se je zdelo, da je treba nekaj narediti. Preventiva je bila naša edina možnost. Ljudem smo ob tem prek animacije, dostopne na naši spletni strani, lahko razložili, za kaj gre, sicer pa ocenjujemo, da je bila to koristna poteza. Zdaj se stvari malo spreminjajo, ker je tudi policija začela nadzorovati varnostno razdaljo in jo tudi sankcionira pa tudi mediji so veliko pisali o tem,« je pojasnila Nataša Kovše iz Darsove službe za upravljanje prometa in prometne varnosti ter dodala, da letos ne bodo vzpostavili nobenega novega testa varnostne razdalje, ker se bodo osredotočili na druge preventivne vsebine.
Na voljo tudi elektronska pomagala
Pri premagovanju težav vožnje na neprimerni varnostni razdalji nam v zadnjem času vedno bolj lahko pomaga tudi sodobna tehnika, pri čemer se v vozila v glavnem vgrajujeta dva sistema. Prvi temelji na laserski, drugi pa na radarski tehnologiji. »Pri laserski se, kot pove ime samo, oddaljenost do vozila pred vami meri s pomočjo laserja, ki je običajno vgrajen pod vetrobranskim steklom na mestu, kjer je nameščeno notranje vzvratno ogledalo. Ta sistem pomaga preprečevati nalet pri nižjih hitrostih in v primeru nepozornosti voznika samodejno zavre vozilo do popolne ustavitve. Drugi, torej radarski sistem, pa je po navadi del prilagodljivega tempomata in je običajno vgrajen v masko motorja, pri čemer sistem ves čas nadzoruje primerno razdaljo med vašim vozilom in vozilom pred vami, glede na razliko hitrosti med njima, varnostno razdaljo pa običajno preračunava v sekundah in jo lahko nastavljamo med eno in štirimi sekundami,« je razložil Aljaž Arnold, produktni specialist pri Summitmotors, zastopniku za avtomobile Ford, pri katerih lahko omenjene sisteme najdemo že tudi v avtomobilih nižjega cenovnega razreda.
