Ob nastanku požara je seveda gašenje z ustreznim gasilnikom običajno najbolj enostavno in uspešno, saj so gasilniki namenjeni ravno takim situacijam. Rezultati gašenja z enostavnimi gasilnimi sredstvi (pesek, zemlja, voda iz vodovoda…) in osnovnimi metodami gašenja (prekrivanje gorečih snovi z odejami, oblačili …) največkrat ne bodo zadovoljivi.
Izbira gasilnega sredstva odvisna od vrste snovi
Ko razmišljamo o nakupu gasilnih aparatov (oziroma gasilnikov, kot jih imenujemo) za domačo rabo, moramo imeti v mislih naslednje vprašanje: kje v stanovanju oziroma hiši so nevarnosti za nastanek požara? Pomembno je, da te nevarnosti poznamo in se jih zavedamo. Od vrste snovi, ki lahko zagorijo (na primer trdne snovi, tekočine, plini…), je odvisna tudi izbira ustreznega gasilnega sredstva (voda, gasilni prašek, ogljikov dioksid…).
Pri izbiri števila gasilnikov pa so seveda pomembni količine gorljivih snovi in pa število običajno prisotnih ljudi, ki bodo požar lahko gasili. Gasilniki se namreč v osnovi razlikujejo po vrsti gasilnega sredstva in količini polnitve gasila. Najbolj so pri nas razširjeni gasilniki z gasilnim praškom, kot gasilo je precej razširjen tudi ogljikov dioksid, nekoliko manj pa voda, gasilna pena in druga gasilna sredstva.
Primerjava gasilnih sredstev pokaže, da ima vsako sredstvo določene prednosti in tudi slabosti. Vrsta in količina gasilnega sredstva bosta odvisni od razpoložljivih gorljivih snovi in njihove količine v gospodinjstvu. Tako lahko z gasilnim praškom uspešno gasimo večino gorečih snovi, problem se pojavi v prostorih, kjer imamo računalnik, tiskalnik ali katero drugo občutljivo elektronsko opremo. Tako opremo lahko prašek poškoduje, pa tudi čiščenje porabljenega praška ni najbolj enostavno opravilo. Za take prostore in na primer tudi za kuhinje je bolj ustrezno gasilo ogljikov dioksid, kjer sledov gašenja praktično ni. Slaba stran tega gasila pa je, da so taki gasilniki občutno dražji od tistih s praškom.
Gasilni aparat pri roki
Gasilni aparat je treba postaviti v bližino potencialnega vira požara. Taka mesta so v stanovanjski hiši prav gotovo kurilnica, kuhinja, garaža oziroma prostori, kjer hranimo ali uporabljamo vnetljive tekočine ali vnetljive pline (na primer bencin za vrtne kosilnice, vnetljive barve, razredčila, plinske jeklenke…).
Gasilnike namestimo na vidna in dostopna mesta, v bližini potencialnih virov. Namestimo jih v bližini izhodnih vrat iz prostora ali na hodnikih ob izhodu iz prostora tako, da niso oddaljeni več kot 20 metrov od najbolj oddaljene točke prostora. Gasilnik naj bo nameščen tako, da bo ročka gasilnika na višini od 80 do 120 centimetrov merjeno od tal.
Večina gasilnikov ima zelo podoben način aktiviranja, ki je razmeroma preprost. Vsak gasilnik ima na nalepki z navodili opisan in običajno tudi narisan postopek aktiviranja, tako da se je treba po nakupu gasilnika s temi navodili tudi seznaniti. Najbolje je, da gasilnik kupimo na enem od pooblaščenih servisov, kjer nas bo prodajalec, ki je strokovno usposobljen, seznanil s pravilnim načinom uporabe in nam odgovoril na morebitna druga vprašanja.
Seveda je zelo pomembno, da se vse odrasle osebe seznanijo s pravilnim načinom uporabe gasilnika. Smiselno pa je, da otroke seznanimo vsaj z osnovami požarne preventive in ukrepi v primeru požara.
Cena naj ne bo edino merilo pri izbiri
Gasilnik za svoj dom ne kupujemo vsakih nekaj let. Zato cena naj ne bo edino merilo pri izbiri. Zelo pomembno je, da se pred nakupom gasilnika pozanimamo, kje je lokacija najbližjega pooblaščenega servisa, kjer bomo lahko gasilnik tudi ustrezno vzdrževali. Način vzdrževanja (periodika, obseg, vsebina…) določa proizvajalec gasilnika. Za večino gasilnikov, ki so na slovenskem trgu, to pomeni periodično vzdrževanje vsakih 12 mesecev na pooblaščenem servisu.
Razvoj sredstev za požarno zaščito gre tudi v stanovanjskih objektih v smeri vgradnje samodejnih sistemov, ki lahko tudi ob odsotnosti stanovalcev zaznajo produkte gorenja (na primer dim, povišana temperatura…) in prenesejo požarni alarm na kako stalno zasedeno dežurno mesto.
Dodatno je možno sisteme za javljanje požara nadgraditi s sistemi za samodejno gašenje, ki požar po odkritju samodejno učinkovito pogasijo. Vgradnja omenjenih naprav bo seveda bolj pogosta ob še večji spodbudi zavarovalnic, ki bodo z nižjo zavarovalno premijo spodbujale k vgradnji omenjenih naprav, same pa bodo imele zaradi manjšega števila požarov oziroma višine posameznih škod na področju požarnih zavarovanj boljši poslovni rezultat.
