Toplotne črpalke so v zadnjem času močno razvili, izboljšali njihovo učinkovitost in jim polepšali tudi videz, pred odločitvijo za nakup toplotne črpalke pa se še vedno zastavlja kopica vprašanj. Nanje odgovarjajo strokovnjaki podjetja Termo-tehnika, v katerem so razvili novo prepoznavno blagovno znamko Kronoterm. Na nekaj vprašanj so odgovorili že v prejšnjih številkah naše priloge Moj dom, tokrat odgovarjajo na nova.
Na kaj moramo paziti pri izbiri toplotnih črpalk zemlja-voda
Omejenost in visoka cena gradbenih parcel silita kupce k nakupu manjših površin, to pa pomeni tudi manjše površine za ustrezen vodoravni zemeljski kolektor. Nekateri ponudniki toplotnih črpalk so zato začeli izdelovati vse manjše, kompaktne zemeljske kolektorje, ki sicer lahko delujejo, vendar predvsem na račun nižjega grelnega števila.
Povedali smo že, da se s padanjem temperature toplotnega vira zmanjšuje grelno število, in sicer za 2,5 odstotka za vsako stopinjo Celzija znižanja. Če torej znižamo povprečno temperaturo toplotnega vira za 7 stopinj Celzija, se grelno število zniža za 17,5 odstotka, kar v praksi pomeni, da se na primer s 4 zniža na 3,3. Ko se približamo takšnemu grelnemu številu, pa smo že zelo blizu dobrim toplotnim črpalkam zrak-voda.
Nadalje velja osnovno dejstvo, da lahko s kakovostnimi črpalkami zemlja-voda (navpična sonda ali vodoravni zemeljski kolektor) dosežemo grelno število okrog 4, pri toplotnih črpalkah zrak-voda pa okrog 3 (povprečno grelno število pri talnem ogrevanju). Torej je grelno število prvih za približno 30 odstotkov višje. Po drugi strani pa je investicija v oba sistema zelo podobna, razen če se odločimo za navpično sondo. V tem primeru je lahko investicija tudi za 40 odstotkov večja. To pomeni, da je dolgoročno prihranek pri toplotnih črpalkah zrak-voda lahko celo večji kot pri sondi.
Seveda ima navpična sonda očitne prednosti, kadar so potrebe po hlajenju znatne. V takšnih primerih je pasivno hlajenje z njimi zelo poceni, saj je edini porabnik obtočna črpalka.
Na kaj moramo paziti pri izbiri toplotnih črpalk voda-voda
Podtalno vodo lahko izkoriščamo le na območjih, kjer je vode dovolj in je kvalitetna. Kjer vode ni dovolj (najmanj 0,2 m3/h za vsak kilovat grelne moči toplotne črpalke), lahko ta toplotni vir kljub največji učinkovitosti pozabimo. Če imamo težave s slabo kakovostjo vode (preveč železa in mangana oziroma drugih primesi, ki lahko skupaj negativno vplivajo na toplotni izmenjevalnik, ter tudi preveč finih nečistoč), je treba obvezno vgraditi toplotni predizmenjevalnik. Seveda je zelo pomembno, da vrtino izdela izkušeno vrtalno podjetje, saj le tako lahko pričakujemo nemoteno dovajanje vode v daljšem časovnem obdobju.
Poleg ogrevanja lahko podtalno vodo učinkovito izkoriščamo še za pasivno hlajenje hiše in tudi druge potrebe (zalivanje vrta, WC kotlički ipd). Za izkoriščanje podtalne vode moramo pridobiti vodno dovoljenje, ki je v tudi podlaga za pridobitev subvencije.
Na kaj moramo paziti pri izbiri toplotnih črpalk zrak-voda
Danes poznamo kar nekaj izvedb tovrstnih toplotnih črpalk, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki kot po zmožnostih doseganja želenih temperatur ogrevalne in/ali sanitarne vode pri nizkih zunanjih temperaturah, predvsem pa se razlikujejo po učinkovitosti.
Poleg ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so optimirane za režime ogrevanja in dosegajo najvišjo temperaturo ogrevalne vode (npr. 55 stopinj Celzija) tudi pri najnižjih zunanjih temperaturah (npr. –20 stopinj Celzija), je danes na voljo tudi vse več cenejših izvedb, ki dosegajo temperature le do 40 stopinj Celzija ali pa jim temperatura ogrevalne vode s padanjem zunanje temperature precej pada. Slednje niso primerne za ogrevanje sanitarne vode in za radiatorske sisteme. Največkrat se lahko uporabijo za režime talnega ogrevanja in v bivalentnih sistemih z drugimi ogrevalnimi viri.
Nadalje moramo preveriti, kakšno je grelno število (učinkovitost) toplotne črpalke in pri katerih pogojih je podano. Grelno število mora biti podano pri pogojih A2/W35, kjer A2 pomeni temperaturo zunanjega zraka (+2 stopinji Celzija) in W35 temperaturo predtoka ogrevalne vode. Meritve morajo biti podane skladno s standardom EN 14511. Dobre toplotne črpalke imajo pri teh pogojih grelno število nad 3,5.
Prav tako se moramo vprašati, na kakšen način je dokazano to grelno število. Ali je zapisano samo v prospektih ali pa ga potrjuje poročilo oziroma meritev priznane evropske institucije. Pri nas je v letošnjem letu naredil korak naprej Eko sklad, ki subvencionira kakovostne in učinkovite toplotne črpalke, pri čemer njihovo ustreznost preverja Fakulteta za strojništvo v Ljubljani. Učinkovite toplotne črpalke torej imajo takšno potrdilo.
Poleg učinkovitosti a je zelo pomembno tudi, kolikšen hrup ustvarja toplotna črpalka. Pojdite do vgrajene toplotne črpalke, ki deluje s polno močjo, in poslušajte. Podatki o hrupu so namreč najbolj nepredstavljivi. V boljše toplotne črpalke so vgrajeni veliki ventilatorji, ki se vrtijo precej počasneje, njihove lopute pa so oblikovane kot ptičja perut.
