Občini bližje betonski most
Zapora mostu bo najbolj prizadela prebivalce vsaj petih vasi, številni imajo namreč kmetijska zemljišča na nasprotnem bregu Krke. Moteča bo tudi za druge, ki ga dnevno uporabljajo za pot proti Šentjerneju. Krajani so zato občino pozvali, naj jim postavijo vsaj pontonski most in, kot obljublja župan Franc Hudoklin, se bodo o tem poskušali dogovoriti z obrambnim ministrstvom.
Občina se medtem pripravlja na gradnjo novega, ki bo predvidoma zgrajen prihodnje leto, a za zdaj še ni jasno, ali bo lesenega zamenjal betonski, k čemur se nagibajo v občinski upravi. Kot pojasnjuje Janez Hrovat s šentjernejske občine, bi bil ta namreč trajnejši in cenejši za vzdrževanje ter bi omogočal večjo nosilnost. A tudi če se odločijo za gradnjo lesenega, ga bo treba dvigniti za pol metra in postaviti na betonske nosilce, dodaja Hrovat, saj tako zahteva republiška agencija za okolje.
Župan Hudoklin dodaja, da razmišljajo o mostu, ki bi imel dva vozna pasova in pločnik, ob tem bi uredili še infrastrukturo v njegovi okolici. In medtem ko nekateri krajani podpirajo gradnjo betonskega, tudi zaradi težke kmetijske mehanizacije, ki jo uporabljajo, si drugi prizadevajo za ohranitev tradicije.
Civilna iniciativa: Nepopravljiva škoda za prihodnje rodove
Nekateri so se že povezali v civilni iniciativi, kjer menijo, da bi rušitev kulturne dediščine pomenila nepopravljivo škodo za prihodnje rodove, pravi Vesna Mrak Šeruga. Pobuda za oblikovanje iniciative je bila izjava župana v medijih, da želijo zgraditi širši betonski most z neomejeno tonažo, ki bi predstavljal povezavo Šentjerneja z avtocesto. To bi lahko pomenilo alternativno pot tovornjakom, ki zdaj čez Maharovec iz štajerske smeri vozijo smeti na bližnje regijsko odlagališče odpadkov na Leskovcu, opozarjajo pobudniki.
Prometna infrastruktura je namreč za tovrstni promet več kot neprimerna. »Cesta je široka 4,4 metra, ne moreta se srečati niti dva osebna avtomobila, kaj šele tovornjaka. Nevarno bo za otroke, ki hodijo do avtobusne postaje, saj pločnika ni,« še poudarja Mrak-Šerugova. Zato ne preseneča, da se povečanega prometa in slabše varnosti bojijo tudi tisti, ki si sicer želijo betonskega mostu. Hudoklin zato krajanom obljublja, da bi lahko z ustrezno prometno ureditvijo omejili težki tovorni promet.
Bomo izgubili še en kulturni spomenik?
»Tisto, kar je vredno zaščite, je ideja samega mostu,« pa pravi dekan Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič. Ob tem dodaja, da bi se z odstranitvijo starega lesenega mostu, ki bi ga zamenjali z betonskim, izgubilo tudi kulturno pričevanje. »So leseni mostovi, ki so stari 500 let, betonskega pa ne poznam starejšega od sto let,« nadaljuje. Pravi, da je lahko les, ki se ga pravilno uporabi, trajnejši od vseh drugih materialov, betonski most ima denimo rok trajanja 70 let. Vprašanje je le nosilnost lesenega, ki ne dovoljuje težkega tovora, še pojasnjuje Gabrijelčič.
Krajani bodo skupaj z občino iskali najustreznejšo rešitev, ustanovili so namreč gradbeni odbor. A za morebitno gradnjo betonskega mostu bo treba najprej spremeniti njegov status. Občina zato čaka na odločitev ministrstva za kulturo, kamor je vložila vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev kulturnega spomenika.
