Na današnjem naroku v zadevi Teš 6 na Okrožnem sodišču v Maribor je znova manjkala oseba, zaradi katere sodni postopek doživlja večjo medijsko pozornost. Prvoobtožena Hilda Tovšak ni zapustila zapora na Igu in je zaprosila za preložitev sojenja. Ko ji sodišče ni ugodilo pa se je strinjala s tem, da se postopek odvije brez nje.
Razsojanje v zadevi Teš 6 je še zmeraj v fazi predobravnavnega naroka. Mariborska sodnica Vanja Verdel Kokol mora namreč pred pričetkom glavne obravnave presoditi, ali so utemeljene zahteve obrambe o izločitvi številnih dokazov.
Vabilo pristalo v švicarskem poštnem predalu
Ključni med njimi so tisti, ki jih je zbral tajni policijski sodelavec Ragib Imširović, saj so med njimi tudi zvočni posnetki pogovorov z nekdanjo prvo damo Vegrada. Njen odvetnik Boris Kanduti je prepričan, da ob izdaji sodne odredbe za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov niso bili podani utemeljeni razlogi za sum storitve kvalificirane oblike kaznivega dejanja, zatorej so bili po njegovem dokazi proti Tovšakovi pridobljeni nezakonito. Obramba je poleg tega prepričana, da je Imširović tajno zbiral dokaze zoper Tovšakovo, še preden je tožilstvo izdalo ustrezno odredbo.
Imširović se ni odzval vabilu, ki ga je sodišče poslalo na nek naslov v Švici, za katerega se je izkazalo, da je zgolj poštni predal. Je pa Verdel Kokolova danes uspela zaslišati kriminalista nacionalnega preiskovalnega urada, ki sta sodelovala z Imširovićem pri tajnem zbiranju dokazov.
Podlaga za takšno delovanje je bila pisno naznanilo kaznivega dejanja, ki ga je Imširović prinesel na Nacionalni preiskovalni urad, je razložila kriminalistika Jasna Fikfak. V njem je navajal, da je od Tovšakovo dobil nespodobno ponudbo v zvezi z najemom delavcev na gradbišču šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. »V prisluhih je Tovšakova večkrat povedala, da je arhitektka te zgodbe, da je ona vse to naštrikala,« je dejala Fikfakova.
Na vprašanje enega izmed odvetnikov, ali je Imširović dobil kakšno denarno nagrado za svoje tajno delovanje, je priča odvrnila, da je bila le-ta simbolična. Poplačali so mu stroške telefona in goriva, kar je zneslo približno 300 evrov.
Kriminalist Aljoša Jaklin je Imširovića spoznal septembra 2012 v nekem drugem predkazenskem postopku, v katerem je bil naznanitelj kaznivega dejanja. »Kasneje sva se večkrat slišala. Nekega dne me je poklical, da je bil na sestanku pri Tovšakovi, s katero se je dogovarjal o nekem sumljivem poslu. Povedal sem mu, da naj sodeluje z nami v kazenskem postopku, če je kaj nezakonitega« je sodišču razložil Jaklin.
Tri tedne kasneje, 22. novembra 2012, je prišel na sedež nacionalnega preiskovalnega urada. Obrambo je čudilo, zakaj je šel v Ljubljano, ne da bi stopil v policijsko postajo v svojem kraju bivanja. »Mogoče je dobil dober vtis o naši službi, saj smo bili zaradi nove stavbe tedaj ena najbolj opevanih enot,« je domnevala priča.
Na sestanku je Imširović predložil napisano izjavo, v katerem je naznanil kaznivo dejanje, nakar so mu pojasnili, da bodo obvestili tožilstvo, dotlej pa naj se izogiba stikom s Hildo, ker bodo najbrž izvedeni preiskovalni ukrepi. Ko je tožilstvo izdalo ustrezno odredbo, je Imširović začel tajno zbirati dokaze. Prvi poskus snemanja sestanka s Tovšakovo pa je spodletel. V Velenju so mu kriminalisti izročili snemalno napravo, ko so jo dobili nazaj pa so ugotovili, da na njej ni posnetega nič. Sodelavec jo očitno ni znal vklopiti.
»Ko je odšel, so se mu roke tresle,« se je spominjal Jaklin. »V nadaljnjih tajnih delovanjih smo napravo mi že vnaprej vklopili.« Kriminalistu je bilo znano, da je Imširović osumljenec v več kazenskih postopkih. »Obljubili smo mu samo povrnitev stroškov, ne pa prizanesljivosti v teh zadevah,« je trdil Jaklin.
Obljubljala nedovoljeno nagrado
Državna tožilka Bojana Podgorelec očita Tovšakovi, da je poljskemu podjetniku Mareku Konfiszu, ki je bil vodja gradbišča šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in predstavnik podjetja Remak Sa, obljubila nedovoljeno nagrado. Če bi za varilska dela angažiral delavce, ki bi jih ona izbrala, bi kot protiuslugo pridobil dodatne posle za prevoz in nastanitev delavcev. Obdolženka na predobravnavnem naroku ni priznala krivde, enako so storili tudi soobdolženi Uroš Plankar, Aleš Mak, Darko Rudolf, Matjaž Tovšak, Marjeta Karner Lukač in Monika Mravljak, ki naj bi Tovšakovi pomagali pri storitvi očitanih kaznivih dejanj.
Sodni postopek, ki se bo za naštete nadaljeval marca, pa se je že pravnomočno sklenil za Konfisza in obdolženega Aleša Pangerca, ki naj bi bil vmesni člen med Tovšakovo in Poljakom. Lani sta sprejela ponudbo tožilstva in priznala krivdo, kazen leto dni zapora pa bosta lahko odslužila s 360 urami dela v splošno korist.
