"Pribili so me na lesena tla. Klečal sem, nato so vzeli palice in me začeli tepsti," je Bulatov v bolnišnici v Vilniusu novinarjem opisal, kaj je preživljal.
"Povedal sem jim, da mi je ameriški veleposlanik dal 50.000 dolarjev. Bilo je tako strašno, tako zelo boleče, da sem jih prosil, naj me ubijejo. Rekel sem jim vse, ker nisem mogel zdržati bolečine," je dejal.
"Prisilili so me, da sem govoril v kamero in povedal sem jim vse, kar so hoteli - da sem ameriški vohun, da Amerika daje denar za Majdan (proteste) in da so me Američani najeli, da izvajam nerede proti naši vladi," je opisal.
Mučitelji so bili po njegovem mnenju pripadniki ruske tajne službe in vsekakor "profesionalci". Obtožil jih je tudi, da so mu odrezali del uhlja in se nato z njim dotikali njegovega obraza.
35-letni Bulatov, sicer oče treh otrok, je v Vilnius prispel v nedeljo. Pot v Litvo mu je odobrilo celo sodišče, čeprav je kazensko ovaden zaradi protestov, navaja AFP.
Je voditelj gibanja "Avtomajdan", ki je organiziralo proteste in blokade pred hišami in domovi vodilnih vladnih predstavnikov, tudi pred velikim posestvom predsednika Viktorja Janukoviča v bližini Kijeva.
Kot je povedal, so ga ugrabili 22. januarja in z vrečko na glavi odpeljali na neznano lokacijo, kjer so ga mučili. Ponovno se je pojavil prejšnji četrtek, potem ko so ga izpustili, posnetki s sledovi hudega mučenja pa so povzročili pravcati šok v Evropi.
Obtožbe, da ZDA oborožujejo ukrajinsko opozicijo, je danes izrekel tudi eden od svetovalcev ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Po naših informacijah ameriški viri za financiranje opozicije in upornikov namenjajo 20 milijonov evrov, tudi za orožje," je za ukrajinsko izdajo ruskega časnika Komersant dejal Sergej Glazov.
Pravna podlaga za posredovanje
Namignil pa je celo, da bi Rusija lahko imela pravno podlago za posredovanje v Ukrajini. To naj bi ji zagotavljal memorandum o varnostnih zagotovilih, podpisanem leta 1994 v Budimpešti. "Glede na ta dokumenta sta Rusija in ZDA garanta ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter bi iskreno rečeno morali posredovati, če pride do tovrstnih kriz," je še dejal Glazov.
Omenjeni memorandum je bil sicer podpisan potem, ko je Ukrajina zahtevala varnostna zagotovila v povezavi s pristopom k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, pojasnjuje AFP.
Medtem v Kijevu pričakujejo pogovore med Janukovičem in pomočnico ameriškega državnega sekretarja Victorio Nuland, ki naj bi posredovala pri iskanju rešitve za pomiritev razmer v Ukrajini. Kot poroča AFP, se je Nulandova s predstavniki opozicije pogovarjala o možnih spremembah ustave, s katerimi bi predvsem omejili pristojnosti predsednika države.
Do obiska Nulandove prihaja pred za petek napovedanim srečanjem Janukoviča z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob odprtju zimskih olimpijskih iger v Sočiju.
