Vemo, da se bodo prostovoljci prej ali slej vrnili na svoja delovna mesta in da bo odpravljanje škode ostalo samo na ramenih lastnikov gozdov in dejavnosti, ki tudi sicer delujejo na območjih, ki jih je prizadela ujma. Lastniki gozdov večkrat niso dovolj usposobljeni oziroma so nezmožni za delo, te dejavnosti pa ne zaposlujejo dovolj ljudi, da bi lahko hitro in brez nadaljnje škode odpravile posledice tako velike katastrofe. Poleg tega so bile nekatere med njimi v zadnjih dveh desetletjih zdesetkane ali uničene (npr.: lesnopredelovalna industrija, neracionalno in neučinkovito organizirano gozdarstvo).
Doslej smo zaman pričakovali, da bo vlada pokazala jasen namen, da namerava k obstoječim načinom odpravljanja manjših naravnih nesreč dodati obsežnejše ukrepe. Tak pristop se kaže v resigniranih izjavah najodgovornejših posameznikov o času, ki bo potreben za odpravljanje škode. Obnova prekinjenih električnih omrežij naj bi trajala dolge mesece. Velika večina gozdnih cest je neprehodna, njihova sanacija bo še mnogo daljša. Na tleh leži ali bo treba posekati morda kar četrtino lesne mase, našega največjega in poleg vode edinega naravnega bogastva, ki jo bodo po napovedih strokovnjakov odstranjevali več let, kar pomeni, da bo v veliki meri propadla in povzročala škodo še preostalemu lesu.
Zato pozivamo vlado, da v najkrajšem roku pripravi nabor ukrepov za učinkovitejše odpravljanje škode. Menimo, da med take ukrepe sodijo:
zaposlitev brezposelnih gozdnih in drugih delavcev, ki naj pospešijo vzpostavitev prehodnosti gozdnih poti do bivališč ljudi, v nadaljevanju pa spravilo poškodovanega lesa iz gozda;
usposabljanje lastnikov gozdov in ustreznih brezposelnih oseb za delo v gozdu;
interventni zakon, ki naj zagotovi hitro in varno spravilo lesa listavcev (za iglavce je to že zagotovljeno) tudi iz zasebnih gozdov;
ponovna vzpostavitev lesnopredelovalne industrije;
začasno povečanje kapacitet vseh dejavnosti, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih odpravljale škodo,
programi za pravočasno in pravično razdeljevanje državne pomoči.
Razmišljanje, da se spravilo lesa ne izplača, ker bo njegova cena preveč padla, je za nas nesprejemljivo. Ali je res bolje, da les propade, kot da bi njegovi lastniki z njim ustvarili vsaj nekaj dohodka, drugi državljani pa bi v sedanji krizi lahko prišli do nekoliko cenejše kurjave? Tudi to je solidarnost.
Predsedstvo Solidarnostidr. Damjan Mandelc, dr. Marina Tavčar Kranjc, Uroš Lubej
