Odobritev kontroverznega načrta za poglobitev pristanišča v morskem rezervatu avstralskega Velikega koralnega grebena je spravila na noge okoljevarstvenike. Za dobrih šestnajst površin Slovenije velik občutljiv morski akvatorij je že zdaj deležen precejšnjih pritiskov. Po odločitvi agencije, ki skrbi za varnost koralnega grebena, pa obstaja bojazen, da bo poseg dodatno ogrozil favno in floro na prvem razglašenem morskem območju svetovne in kulturne dediščine.
Agencija za zaščito koralnega grebena, Great Barrier Reef Marine Park Authority, je odločitev o poglabljanju pristanišča Abbot v zvezni državi Queensland sicer odobrila, vendar je postavila kar 47 strogih pogojev nadzora. V obdobju šestih let bo pristanišče poglobilo svoj akvatorij za skupno tri milijone kubičnih metrov materiala. Morskih sedimentov ne bodo odvrgli na koralni greben, temveč 25 kilometrov od grebena. Cilj poglobitve je omogočiti večjim ladjam plovbo in sidranje v pristanišču, ki ga namerava za izvoz premoga uporabljati več avstralskih premogovniških podjetij.
Nova delovna mesta in 20 milijard evrov naložb
V času, ko premog na svetovnem trgu ostaja eden od pomembnih energentov, si Avstralija z odločitvijo za poglobitev pristanišča obeta več koristi. Ko bo projekt izpeljan, bo namreč lahko pristanišče Abbot postalo največje izvozno pristanišče za premog na svetu in celo prehitelo večja tovrstna konkurenčna pristanišča v Indoneziji. Prav tako naj bi avstralska premogovniška industrija, ki se je po podatkih svetovnega premogovniškega združenja v letu 2012 uvrstila na peto mesto med proizvajalci premoga, s poglobitvijo luke dobila nov zagon in ustvarila več tisoč novih delovnih mest. Zgolj v premogovniški industriji bi jih lahko ustvarili dodatnih 15.000, prav toliko novih delovnih mest pa si obetajo tudi v gradbeniški industriji. Skupno naj bi se zaradi poglobitve enega pristanišča obetalo kar za slabih 20 milijard evrov naložb.
Večina avstralske premogovniške industrije je razporejena vzdolž vzhodne avstralske obale, kjer prevladujejo odprti kopi. Na tak način v »deželi tam spodaj« pridobivajo tudi uran, cink, svinec, boksit, železovo rudo, nikelj... Zaradi vse pogostejših neurij, ki so prav tako posledica svetovnih podnebnih sprememb, se nevarne snovi iz odprtih kopov in pesticidi s kmetijskih površin izpirajo v morje. Ker je največji živeči organizem na svetu, Veliki koralni greben, v zadnjih slabih treh desetletjih izgubil kar polovico svojih koral, so okoljevarstveniki še toliko bolj občutljivi. Stanje je alarmantno, opozarjajo. Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je Veliki koralni greben kot prvo naravno znamenitost uvrstila na svoj seznam kulturne in naravne dediščine. Zaradi naglega umiranja koral bodo še letos poleti razpravljali, ali se bo zaradi vseh negativnih vplivov 2300 kilometrov dolg čudež narave znašel na seznamu ogrožene naravne dediščine. Avstraliji so za zaščito koralnega grebena priporočili številne ukrepe trajnostnega razvoja obalnega območja. Uradna Canberra odgovarja, da bo upoštevala nasvete. Za zaščito morskega območja in za zmanjšanje onesnaženja zaradi kmetijstva je pripravljena vložiti okoli 150 milijonov evrov, zvezna država Queensland pa bo k tej vsoti primaknila še dobrih 25 milijonov.
Poglobitev skrbi tudi znanstvenike in turistične delavce
Načrtom poglobitve pristanišča, ki ga je naprej lani potrdila zvezna vlada, zdaj pa še agencija za zaščito koralnega grebena, niso nasprotovali zgolj okoljevarstveniki. Ti se sicer bojijo, da bi odvrženi material lahko poškodoval ali celo zadušil korale. S posebno peticijo vladi se jim je zoperstavilo tudi 233 znanstvenikov, nasprotovanje so izražali tudi v turističnih organizacijah. Zgolj zvezna država Queensland s turizmom zaradi Velikega koralnega grebena zasluži pet milijard evrov na leto.
V dveh tretjinah rezervata je sicer dovoljeno poglabljanje morskega dna. Pristanišče Abbot je del tega območja. Russell Reichelt, vodja agencije za zaščito koralnega grebena, oporeka skrbem okoljevarstvenikov. Sedimenti, ki jih bodo izkopali in nato ponovno odvrgli v morje, namreč niso nevarni za okolje. »Pomembno je spomniti, da je morsko dno na območju, odobrenem za poglobitev, sestavljeno iz peska, mulja in gline ter ne vsebuje koral ali morske trave,« je dejal za tiskovno agencijo Reuters. Kljub tem zagotovilom in zagotovljenemu ostremu nadzoru nad poglabljanjem morskega dna v rezervatu v okoljevarstveni skupini Greenpeace ostajajo skeptični. »Če ne bi odvrgli smeti na takšne kraje kulturne in naravne dediščine, kot sta Velikikanjon in Vatikan, zakaj bi jih na Veliki koralni greben?« meni Louise Matthiesson, tiskovna predstavnica Greenpeacea.
