Nekateri trdijo, da je Patria zgolj nadaljevanje orožarskih zgodb, ki so se začele že takoj ob osamosvojitvi Slovenije, drugi menijo, da je preveč akterjev pri nakupu finskih oklepnikov za našo vojsko novih in komaj kaj starih. Kakorkoli, zaradi nelegalne provizije, ki naj bi jo dobili posredniki, da so izbrali finsko podjetje, potekajo procesi na treh sodiščih, na Finskem, v Avstriji in pri nas. Slovenija je 19. junija 2006 naročila 136 oklepnikov v vrednosti več kot 260 milijonov evrov. Takoj zatem so se pojavila prva obtoževanja, najprej v državnem zboru, potem pa je prišel prvi september, ko je finska državna televizija YLE predvajala oddajo, v kateri so obtožili Patrio, da je prek svojih posrednikov podkupovala tako predsednika SDS Janeza Janšo kot njegovo stranko. Vsi so obtožbe kategorično zanikali in s prstom kazali na tiste Slovence, ki so v oddaji nastopili in razkrivali dogodke. 5. junija 2013 je prvostopenjsko sodišče obsodilo Janeza Janšo na dve leti zapora. Podobno je bilo z drugimi obtoženimi. Sodba še ni pravnomočna, a tudi v Avstriji so bile sodbe podobne. Finsko okrožno sodišče pa je v četrtek predstavnike finske Patrie oprostilo vseh obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Sloveniji.
Gre za splet različnih manjših afer, od prodaje orožja iz skladišča na brniškem letališču do odkritja orožja na mariborskem letališču, od ugrabitve grškega državljana v Celovcu do nakupa neuporabnih plinskih mask. Z afero, katere rdeča nit je bilo neupravičeno bogatenje posameznikov, ki so prodajali orožje iz državnih skladišč, so se ukvarjali mnogi članki pa tudi razne parlamentarne komisije. O tej temi so napisali kar nekaj knjig, a obtožen in obsojen ni bil nihče. Menda tudi zato, ker se ni hvaliti, da je Slovenija s prodajo na balkanska žarišča kršila embargo OZN.
Gradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, ki naj bi še letos nadomestil starih pet blokov, očitno ne bomo ustavili. Privrženci gradnje – končala naj bi se še letos – pravijo, da bo cena električne energije manjša in okolje manj obremenjeno. Kritiki pa pravijo, da to ni res, da se TEŠ6 ne bo niti pokril, medtem ko je o ekologiji pri termoelektrarnah težko govoriti, hkrati pa je težko razumeti, da se je projekt z začetnih 600 milijonov podražil na več 1,4 milijarde evrov. Zakaj se je cena tako dvignila in kam je šel državni denar, še ni povsem jasno.
20. marca 1994 so pripadniki slovenske vojske v Depali vasi pretepli in aretirali tajnega policijskega sodelavca in bivšega člana specialne brigade Moris Milana Smolnikarja. Smolnikar naj bil imel v avtu zaupne dokumente z ministrstva za obrambo, a se je kasneje izkazalo, da so bili dokumenti načrtno ponarejeni. V razgretem ozračju hladne vojne med policijo in vojsko je moral odstopiti minister za obrambo Janez Janša. Pripadniki slovenske vojske so bili kazensko ovadeni, a je zadeva 20. marca 2004 zastarala.
Lanskega januarja je komisija za preprečevanje korupcije objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Največ težav sta imela predsednik vlade in SDS Janez Janša ter predsednik Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Janković. Janković naj bi od nastopa županske funkcije na svoje bančne račune v Sloveniji prejel približno 2,4 milijona evrov neprijavljenih nakazil, Janša pa je ob še nekaterih ugotovitvah nepojasnjeno povečal svoje premoženje za najmanj 210.000 evrov. Zaradi ugotovitev je padla Janševa vlada, Janković pa je sestopil s čela Pozitivne Slovenije.
Pravijo, da je podatke o sodelavcih bivše slovenske tajne službe izbrskal in objavil na svetovnem spletu Dušan Lajovic, Slovenec, ki zaradi političnih razlogov živi v Avstraliji. Na skoraj nepreglednem seznamu, ki so ga mnogi kritizirali, češ da ni avtentičen (spletna stran je bila kasneje umaknjena), je bilo mogoče najti marsikoga, čeprav vloge niso bile povsem jasne. Od Mihe Brejca do Zmaga Jelinčiča, od Lojzeta Peterleta do Milana Kučana in Janeza Drnovška. Krajši seznam sodelavcev in delavcev Udbe je bil objavljen tudi v knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo.
25.671 prebivalcev Republike Slovenije je ministrstvo za notranje zadeve 26. februarja 1992 izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev. Večina državljanstva ni dobila, ker niso oddali vloge ali pa je bila vloga zavrnjena. Izbrisani so izgubili vse ekonomske in socialne pravice. Kako sta takrat videla človekove pravice notranji minister Igor Bavčar in sekretar Slavko Debelak, bi lahko razpravljali, dejstvo pa je, da je ustavno sodišče leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit. Slovenija bi po mnogih sodnih postopkih zdaj hotela izbrisanim plačati 30, medtem ko sami zahtevajo 260 evrov na osebo za vsak mesec izbrisa.
Pravijo, da je slovensko zdravstvo največje gojišče korupcije. Konec koncev je minister Gantar zadnjič ravno zaradi tega odstopil, bil je nedolžen… Med letoma 2002 in 2004 so v ljubljanskem Kliničnem centru brez javnega razpisa kupili 38 operacijskih miz proizvajalca Maquet od uvoznika Aico-Med, ki se je, mimogrede, po aferi preimenoval v Medicoengineering. Izračunali so, da so z nakupom dragih operacijskih miz oškodovali davkoplačevalce za kakšnih 2,5 milijona evrov (600 milijonov tolarjev). UKC je prodajalce sicer tožil in se šele leta 2011 poravnal, krivcem, podpisnikom pogodbe, pa se ni nič zgodilo.
Verjetno ne bomo nikoli natančno vedeli, zakaj je v letih 1991 in 1992 slovenska tajna služba VIS prisluškovala novogoriškemu igralniško turističnemu podjetju Hit, ki je takrat milo rečno cvetelo. V vsakem primeru so Danila Kovačiča in njegovo ožjo ekipo obtoževali pranja denarja in nelegalnih poskusov privatizacije podjetja. Vložena je bila kopica ovadb, Kovačiča so zamenjali, Janez Drnovšek in Mitja Gaspari sta prepovedala nadaljnji razvoj podjetja in igralništvo je počasi začelo izgubljati zagon. Zdaj, po mnogih letih in mnogih vladah, obubožani Hit ni niti senca podjetja iz devetdesetih.
Tragična zgodba enega najboljših zdravnikov pri nas je mnogim medijem odlično služila za napade na takratno LDS in njeno predsednico Katarino Kresal. Čeprav še vedno ni jasno, po kakšni logiki se je tam znašla takratna notranja ministrica. A morda je ravno afera s psi ena tistih, ki pove več o piscih kot o samem dogodku. Ljubljanski zdravnik je imel doma tri bulmastife, ki jih očitno ni več obvladoval, zato so ga napadli in do smrti oklali. Čeprav ni bilo nobenih dokazov, so potem nekateri na mestu dogodka »videli« veliko poznanih slovenskih politikov, ki naj bi se v hiši naslajali.
