Slovenske banke, ki jih je država z decembrsko dokapitalizacijo rešila iz brezna kapitalske luknje, izkoriščajo dobre razmere na trgu in s prodajo državnih obveznic že lepo služijo. V preteklem mesecu so tako NLB, Nova KBM kot tudi Probanka prodajale v dokapitalizacijah pridobljene državne obveznice in zakladne menice. Kakšne dobičke sta pri tem kovali, v največjih bankah NLB in NKBM ne razkrivajo.
»Dobički so lahko zelo visoki,« je dejal dr. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete, ki vendarle ne verjame, da bodo banke začele na veliko prodajati v sanaciji pridobljene obveznice. Prvič, Masten dvomi, da je trg resnično oživel, drugič pa opozarja, da služijo obveznice tudi kot likvidnostna rezerva, saj jih banke zastavljajo za likvidnostna posojila pri Evropski centralni banki.
A banke so očitno mnenja, da imajo trenutno dovolj obveznic za likvidnostne rezerve, saj so jih v dobrem mesecu prodale kar zajetno količino. Tu je treba izvzeti Probanko, ki je prodala za okoli 16 milijonov zakladnih menic, vendar je tako in tako v procesu kontrolirane likvidacije. Najbolj aktivna je bila sicer NLB, ki je v procesu dokapitalizacije od države prejela poleg 1,14 milijarde evrov v denarju tudi za 410 milijonov evrov obveznic. V slabem mesecu je prodala petkrat toliko obveznic kot NKBM ali nekaj manj kot 100 milijonov evrov obveznic (v nominalni vrednosti). Največ je prodala desetletnih obveznic z oznako SZ67, in sicer za slabih 50 milijonov evrov. Hitri izračun pokaže, da bi lahko v enem mesecu z natečenimi obrestmi vred dosegla več kot 2,5-odstotni donos, kar pomeni vsaj 30-odstotni donos na letni ravni. »Za tako kratko obdobje je to izredno lep donos,« je dejal Žiga Gregorinčič iz Alte Invest in pojasnil, da so donosi na obveznice običajno precej nižji. Ob nespremenjenih razmerah na trgu bi denimo lastnik 10-letne slovenske obveznice ob koncu leta dosegel približno 4,6-odstotni donos.
Čeprav se ob prodajah obveznic mnogi sprašujejo, kdo bo spet zaslužil na plečih davkoplačevalcev, ki bodo morali nekoč tudi poravnati račun za dokapitalizacije bank, pa Primož Cencelj iz KD Skladov v prodajah ne vidi nič spornega. »To je nekaj, kar banke počnejo, Goldman Sachs živi, na primer, pretežno od trgovanja z vrednostnimi papirji,« je dejal Cencelj. Po njegovem mnenju je bolje, da banke prodajajo z dobičkom kot pa z izgubo, ki bi nas lahko čez čas spet udarila po žepu.
Bolj kot ravnanje bank pa je presenetljivo izboljšanje razmer na finančnih trgih. »Obrestne mere se močno nižajo,« je bil jasen Gregorinčič. Če je znašal donos na slovensko obveznico, ki zapade septembra 2024, na borzi MTS še sredi decembra skoraj 5,5 odstotka, je včeraj padel že na 4,6 odstotka. Hitro padanje obrestnih mer je po oceni Gregorinčiča posledica dejstva, da evropska periferija, kamor sodi tudi Slovenija, v očeh vlagateljev ni več tako tvegana. Irska, Španija in Portugalska so se v preteklih tednih izredno ugodno zadolžile, donosi na njihove obveznice pa še kar padajo. Včeraj so bili zahtevani donosi na španske 10-letne obveznice nižji od 3,7 odstotka, kar je bilo še pred nekaj meseci nepredstavljivo. Slovenija tako očitno jezdi val dobrega razpoloženja trgov do »finančno šibkejših« članic območja evra. Pri čemer nihče ne ve, koliko časa bo ta trajal. Med krizo smo namreč večkrat spoznali, kako hitro lahko politični zaplet v kateri izmed držav ali pa Bruslju skazi dobro razpoloženje na trgih.
Drug razlog za izredno nižanje obrestnih mer na slovenske dolžniške papirje pa so po mnenju Gregorinčiča lahko tudi aktivnosti, povezane z naslednjo dolgoročno izdajo, ki jo namerava Slovenija izvesti v ZDA ob koncu meseca. Investicijske banke – srečanja s potencialnimi vlagatelji v slovenske obveznice tokrat vodijo Barclays, Goldman Sachs International in J. P. Morgan – dajejo v finančni svet pogosto pozitivne informacije o državi, zaradi katerih lahko zahtevani donosi na obveznice padejo. Razmere na trgih so tako trenutno ugodne kot že dolgo ne in že se pojavljajo govorice, da naj bi bila Slovenija pripravljena čez lužo izdati tudi 30-letno obveznico. Seveda, če bo dovolj zanimanja med vlagatelji. Spomnimo, da je obveznico takšne ročnosti jeseni izdala Španija.
