V trenutni evropski zakonodaji to, ali je cvetni prah sestavni del ali sestavina medu, ni jasno določeno. Na to nejasnost je že leta 2011 opozorilo Sodišče EU in zahtevalo, da se odpravi. Samo sodišče je takrat obenem odločilo, da je cvetni prah sestavina medu in mora biti kot tak na embalaži posebej naveden.
A tako najprej Evropska komisija v svojem predlogu nove direktive o medu kot nato v sredo tudi večina evropskih poslancev menita drugače - cvetni prah mora biti v posodobljeni direktivi pravno opredeljen kot sestavni del in ne kot sestavina medu.
Če bodo obstoječi predlog direktive podprle tudi države in bo dejansko uveljavljen, bo treba vsebnost cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin na embalaži medu posebej označevati le, če bo ta predstavljal več kot 0,9 odstotka medu, kar pa se v praksi nikoli ne zgodi. Delež cvetnega prahu v medu namreč praviloma nikoli ne preseže 0,5 odstotka.
Če bi nasprotno cvetni prah veljal za dodano sestavino medu, bi bilo povsem drugače - v skladu z obstoječimi pravili o označevanju gensko spremenjenih organizmov v EU bi se namreč 0,9-odstotni delež nanašal na količino cvetnega prahu in ne na količino medu.
Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) je nad sredinim razpletom razočaran in ga je označil kot zmago interesov uvoznikov in distributerjev nad pravicami potrošnikov in čebelarjev. Pobuda za jasno označevanje medu je prišla prav s strani Peterleta, ki je bil za direktivo o medu odgovoren v imenu EPP.
Na plenarnem glasovanju v sredo so sicer njegov predlog, ki ga je pred tem podprl parlamentarni odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, soglasno podprli tudi vsi drugi evropski poslanci iz Slovenije.
Peterle je po zanj neuspešnem glasovanju v sredo izpostavil, da pri predlogu jasne označitve izvora medu in njegovih sestavin "ni šlo za poskus politične odločitve o sestavinah medu, ampak za podporo pravici potrošnikov do informiranosti". Poleg tega bi s tem podprli prizadevanja več tisoč evropskih čebelarjev, ki se trudijo s svojim s kakovostnim medom.
Glede situacije v Sloveniji je dodal, da je "ob tej odločitvi Evropskega parlamenta še bolj vesel, da se slovenski čebelarji trudijo za pridelavo neoporečnega medu in zagotavljajo njegovo sledljivost. Prepričan sem, da je to najboljša pot, da so si potrošniki na jasnem, kaj kupujejo, ko kupujejo slovenski med."
EU približno 40 odstotkov medu uvozi iz tretjih držav. Približno polovica od tega prihaja iz držav Latinske Amerike, kot sta Argentina in Mehika, kjer so gensko spremenjena koruza in druge poljščine zelo razširjene.
