Banke upnice še pred reprogramiranjem posojil družbi Cimos zahtevajo razlastninjenje obstoječih delničarjev.
Tako so se banke po naših informacijah odzvale na predlog o finančnem prestrukturiranju družbe, ki ga je Cimos pripravil v sodelovanju z uglednim ameriškim svetovalnim podjetjem Alvarez & Marsal. Njegovo vključitev v sanacijo naj bi zahtevali ravno bančniki. Po trenutnem predlogu bi banke in lastniki v osnovni kapital Cimosa pretvorili slabo polovico od približno 400 milijonov evrov posojil. Polovico od preostalih 200 milijonov evrov posojil bi družba začela odplačevati takoj, drugo polovico pa čez nekaj let.
Po načrtu bi morali banke in lastniki (Modra zavarovalnica, Banka Koper, Kovinoplastika Lož, DSU...) že na marčevski skupščini odločati o dokapitalizaciji Cimosa. Tudi po tem predlogu bi banke pridobile večinsko lastništvo, tako da bi v primeru morebitne prodaje iztržile določeno kupnino. Kako se bodo po novem razvijali dogodki v družbi, je še prezgodaj napovedovati. Še posebno zato, ker je bila slaba četrtina terjatev prenesena na tako imenovano slabo banko. Med njimi so tudi terjatve države, ki izhajajo iz lanske finančne injekcije Cimosu v višini 35 milijonov evrov. Ta sredstva so Cimosu spomladi 2013 posodili banke in nekateri lastniki, država pa je jamčila za njihovo vračilo. Ker Cimos posojila ni vrnil, ga je kot porok konec lanskega leta vrnila država in na tak način postala Cimosova upnica.
Krovna družba, prek katere poteka vsa prodaja avtomobilski industriji, je lani dosegla 374 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je za tri odstotke manj kot leta 2012, še vedno pa v skladu z načrti. Brez odpisov vrednosti naložb in premoženja je Cimos lani po prvih ocenah posloval z dobičkom. Tako kot leta 2012 pa so ga odpisi pahnili v izgubo. Ta bo bistveno nižja kot predlani, ko je v krovni družbi znašala 74,2 milijona evrov, v celotni Skupini Cimos pa 95 milijonov evrov. Po prvih ocenah je Skupina Cimos lani pridelala 15 milijonov evrov izgube in 400 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov (leta 2012 so prihodki znašali 417,6 milijona evrov).
Od petih ponudnikov, ki so v prodajnem postopku odvisne družbe Litostroj Power oddali zavezujoče ponudbe, se v Cimosu dogovarjajo še s štirimi možnimi prevzemniki. To so češka družba Energo Pro, ki ima v lasti številne hidroelektrarne, češki finančni sklad KKCG, dunajski finančni sklad Emsa, ki se je v preteklosti zanimal za Steklarno Rogaška, in slovensko-hrvaški konzorcij Kolektor Group - Rade Končar. V teku so tudi pogovori za prodajo odvisne družbe Cimos Titan njenemu direktorju Dragu Brencetu. Toda pred morebitno prodajo bodo morali nadzorniki soglašati, da Cimos kamniškemu Cimosu Titan odpiše 18-milijonsko posojilo, ki ga ni mogoče izterjati. Za nakup hčerinskega podjetja v BiH Cimos ni našel kupcev.
