Doktorica pravnih znanosti Nina Plavšak je avtorica pomembnega dela slovenske zakonodaje na področju gospodarskega prava, tudi zadnjih sprememb insolvenčne zakonodaje. Zanjo je od ministrstva za pravosodje prejela 9900 evrov bruto honorarja, njeno ime pa je v zadnjih dneh mogoče zaslediti na več vabilih na seminarje o novostih insolvenčne zakonodaje. Višina njenega honorarja ostaja večinoma poslovna skrivnost.

Dr. Plavšakova se je doslej že večkrat pojavila kot avtorica zakonodaje na eni strani, pozneje pa kot piska pravnih dokumentov pri vrsti (tudi spornih) poslov na drugi strani. Njeni strokovnosti oporeka malokdo, a hkrati je malo takih, ki jih ne moti njena vloga pri poslih Igorja Bavčarja, Boška Šrota, Darka Horvata in drugih. Njen vpliv na pripravo oziroma spreminjanje zakonodaje se kljub temu ni bistveno zmanjšal.

»Priprava zakona ni sredstvo samopromocije«

Insolvenčna zakonodaja, sprejeta leta 2007, je bila doslej spremenjena sedemkrat, po dostopnih podatkih le enkrat brez sodelovanja prvotne avtorice dr. Plavšakove. Nazadnje je brez nje poskusil odvetnik Andrej Simonič, ki pa se pri potrebnih obsežnejših spremembah ni lotil spreminjanja insolvenčne zakonodaje, ampak je svoje rešitve spisal v posebnem zakonu o sistemski razdolžitvi. Po številnih ostrih kritikah pravnikov je ministrstvo za pravosodje od Simoničevega predloga odstopilo in priznalo, da bo insolvenčno zakonodajo težko spremeniti brez njene prvotne avtorice dr. Plavšakove. Čeprav je bil vodja strokovne skupine za spremembo insolvenčne zakonodaje odvetnik Srečko Jadek, ki je za to prejel nekaj več kot 7700 evrov honorarja, se večina udeležencev pogajanj strinja, da so spremembe delo dr. Plavšakove. Ta je za vse morebitne nedoslednosti tudi v celoti prevzela odgovornost. »Priprava zakona je resno in odgovorno strokovno delo in ne sredstvo samopromocije,« je v decembrski Pravni praksi zapisala dr. Plavšakova, ki se na naše klice in sporočila ni odzvala.

Minuli teden je v spletnem seminarju GV Založbe predavala o novih pravilih o prisilni poravnavi nad veliko in srednje veliko družbo. Kotizacija za 45 minut dolg seminar je znašala 70 evrov, za naročnike Pravne prakse in portalov družbe IUS Software pa 48,5 evra. »Honorar dr. Nine Plavšak je poslovna skrivnost,« je dejal Boštjan Koritnik iz IUS Software, ob tem pa dodal, da razmere na trgu ne omogočajo visokih honorarjev. Ta mesec bo dr. Plavšakova o spremembah insolvenčne zakonodaje predavala še na Inštitutu za revizijo, kjer znaša kotizacija nekaj več kot 200 evrov. Direktor inštituta Marjan Odar je pojasnil, da imajo višino honorarjev določeno in omejeno glede na število ur predavanj.

Insolvenčna zakonodaja ni edini takšen »posel« dr. Plavšakove. Tako je pred leti s pravosodnim ministrstvom sodelovala pri pripravi novele zakona o zemljiški knjigi, kot zunanja pogodbena sodelavka vrhovnega sodišča pa je za projekt E-zemljiška knjiga prejela plačilo v višini 66.400 evrov bruto. Podjetje ABC Nepremičnine, katere solastnica je, je od leta 2003 do zdaj po podatkih Supervizorja od države prejelo nekaj manj kot 473.000 evrov, večino, več kot 330.000 evrov prav od vrhovnega sodišča. Je sicer tudi avtorica uvodnih pojasnil k zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb.

Svetovala Bavčarju in Šrotu

Dr. Plavšakovo, nekdanjo predsednico sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), je bilo mogoče opaziti tudi na obeh straneh prevzemne zakonodaje. Kot soavtorica je sodelovala pri pisanju prevzemne zakonodaje, ki je zaradi lukenj in pomanjkljivega nadzora omogočila nastanek delniških parkirišč, uporabljenih za lastninjenje pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Tudi Istrabenza in Pivovarne Laško in dr. Plavšakova je sodelovala z obema.

Pripravila je sporazum o izvajanju finančnega inženiringa, ki ga je Maksima Holding Igorja Bavčarja marca 2008 podpisala z družbami iz kroga NFD Staneta Valanta, nekaj mesecev kasneje pa Bavčarju pomagala pri obrambi položaja. Skupaj s kolegi pravniki (dr. Borutom Bratino, dr. Marjanom Kocbekom in dr. Sašem Preličem) je spisala pravno mnenje, na podlagi katerega so Maksima Holding in družbe NFD kljub odločbi ATVP glasovale na skupščini Istrabenza in Petrolu preprečile prevzem oblasti. Ko je Istrabenz zašel v prisilno poravnavo, je dr. Plavšakovi prav prišlo avtorstvo insolvenčne zakonodaje. Novemu predsedniku uprave Bogdanu Topiču je spisala pravno mnenje, da ima lahko Istrabenz tudi v postopku prisilne poravnave negativni kapital, če le obstaja zadostna verjetnost za poplačilo obveznosti.

K njej se je po pomoč obrnil tudi Boško Šrot. Pri pogajanjih z NLB o aneksu k pogodbi o 130-milijonskem posojilu Infondu Holdingu je sedela na strani Laščanov. Za obe »stranki«, Istrabenz in Pivovarno Laško naj bi dr. Plavšakova pripravila tudi pogodbi o nakupu delnic Mercatorja. »Imeli smo kontakte s Plavšakovo, na katerem projektu konkretno, pa vam ne bom povedal,« je takrat dejal direktor Slovenske odškodninske družbe, ki je prodala delnice, Marko Pogačnik. Darku Horvatu je Plavšakova svetovala pri nameravanem nakupu deleža Nove KBM, ki ga je prodajalo ministrstvo za finance, nekdanji delodajalec Plavšakove.