Banke upnice pritiskajo na najpomembnejšo ptujsko družbo in že leto dni čakajo na odgovor, kako jim bo Perutnina Ptuj poravnavala svoje obveznosti. Te na ravni celotne skupine znašajo 111 milijonov evrov, poplačilo glavnine pa je zapadlo že v lanskem letu. Konzorcij bank upnic, ki ga vodi Abanka Vipa, mineva potrpljenje in je upravi poslal časovnico za izpolnitev njihovih zahtev. Če dogovora v kratkem ne bo, naj bi bili bankirji pripravljeni na izvedbo prisilne poravnave, v okviru katere bi prevzeli lastništvo in nadzor nad upravljanjem ptujske skupine.
V upravi Perutnine Ptuj ne verjamejo v takšen scenarij. Glaser napoveduje, da bodo še ta mesec sklenili sporazum o moratoriju. Bankam so ponudili kompromis, po katerem bi jim letos in v prihodnjem letu poplačali po 4,8 milijona evrov obresti, v naslednjih petih letih pa skupaj 35 milijonov evrov, je razkril član uprave Tone Čeh. Glaser je dodal, da so z bančnim konzorcijem že podpisali tako imenovani dogovor o odlogu plačila, na kar bi do leta 2017 znižali zadolženost skupine za dobro tretjino oziroma za 40 milijonov evrov.
Banke naj bi bile pripravljene skleniti kakršen koli dogovor izključno pod pogojem, da bi se izvedla neodvisna revizija preteklih poslov uprave in bi imenovali novega člana uprave. Ta bi skrbel za izvajanje programa prestrukturiranja in imel pregled nad celotnim denarnim tokom ptujske skupine. Glaser trdi, da ta informacija ne drži. Banke naj bi predlagale zgolj nekakšnega koordinatorja, nasprotni predlog uprave pa je bilo imenovanje prokurista z jasno določenimi obveznostmi in pravicami. »Meni lahko gleda pod prste kdor koli, ki je strokovnjak s področja ekonomike in poslovanja,« pravi Glaser. S tem, da bi banke premlevale možnost zamenjave uprave, se ne obremenjuje.
Skupina Perutnina Ptuj zaposluje 3684 ljudi, nanjo pa je poslovno navezanih več kot 500 kooperantov. Banke upnice pričakujejo, da bo uprava letos našla naložbenika, ki bo dokapitaliziral skupino in s tem izboljšal njeno finančno zdravje. »Slovenija zdaj ni privlačna za naložbe,« je prepričan predsednik uprave, ki ocenjuje, da zmorejo svoje obveznosti odplačevati tudi brez strateškega vlagatelja.
V zvezi z lanskim poslovanjem Glaser opozarja na neugodno poslovno okolje. Osebna poraba se je skrčila za več kot pet odstotkov in bo usihala tudi letos. Dobiček skupine je konec novembra znašal 1,9 milijona evrov, celoletni pa naj bi segel malenkost nad ničlo. Za letos Glaser napoveduje, da bodo letos poslovali pozitivno in ustvarili 7,3 milijona evrov čistega dobička.
