Da študenti ljubljanskih akademij za glasbo, likovno umetnost in oblikovanje ter gledališče, radio, film in televizijo znanje svoje stroke nabirajo v neprimernih učnih prostorih, ni novost.
A kljub stiski in dejstvu, da se že leta govori o gradnji objekta za umetniške akademije ob Roški cesti, obljube o novih primerih učilnicah ostajajo le črka na papirju. Ljubljanski univerzi že od maja 2008, ko je bila izdana pravnomočna odločba, da se 500 kvadratnih metrov veliko zemljišče v naravi vrne dvanajstim lastnikom, ni uspelo pridobiti tega kosa zemlje. Na univerzi so pojasnili, da so v postopku denacionalizacije zahtevali, da država zemljišča ne vrne v naravi, a sodišče njihove želje ni upoštevalo.
Sploh niso sprožili postopkov razlastitve
Od leta 2008 se je univerza veliko pogajala z dvanajstimi lastniki, je povedal tiskovni predstavnik univerze Gregor Jagodic, a lastniki so zahtevali več, kot je bila univerza pripravljena odšteti za zemljišče. »Zaradi stališč računskega sodišča ni mogoče plačati višje cene,« je pojasnil Jagodic, ki pa ni razkril, koliko je za kvadratni meter zahtevala skupina lastnikov. Tega podatka na univerzi ne želijo razkriti, ker očitno še vedno upajo, da bodo njihova pogajanja z lastniki uspešna.
Toda glede na dosedanji neuspeh pri pogajanjih je presenetljivo, da univerza ni sprožila postopka razlastitve in na tak način lastnikom pokazala, da ne namerava popustiti izsiljevanjem po višji ceni. Jagodic je zagotovil, da so o razlastitvi sicer razmišljali, a se po nasvetu pravnikov za ta ukrep niso odločili, ker naj bi postopek trajal nekaj let in s tem »celotno gradnjo ponovno postavil v nedorečeno prihodnost«. Na univerzi se bojijo, da bi se v času trajanja postopka razlastitve spremenile zahteve in zakonodaja, kar bi s seboj potegnilo spreminjanje projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vendar glede na to, koliko let je minilo brez dogovora z lastniki, je na mestu vprašanje, ali se ne bi razlastitev že zaključila, če bi jo univerza sprožila kmalu po tem, ko je videla, da lastniki parcele niso pripravljeni prodati po ceni, ki jo je za univerzo določil sodni cenilec.
Izbrali so verjetno najbolj zamudno rešitev
Ker v razlastitev niso hoteli, z lastniki parcele pa ne morejo najti kompromisa, so na univerzi začeli preučevati tretjo pot, ki prav tako terja precej časa. Razmišljajo namreč, da bi se pri gradnji povsem izognili manjkajočemu zemljišču in da bi gradili v dveh fazah. Sprememba idejne zasnove projekta pa s seboj ne nosi samo spremembe projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, temveč tudi spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Že samo sprememba slednjega lahko traja med enim in dvema letoma, priznavajo na univerzi.
Poleg tega se bodo z novim načrtom morale strinjati tudi vse tri akademije, ki že sedaj nasprotujejo dvofazni gradnji, so povedali na univerzi. Njihov odpor pa utegne povečati še dejstvo, da bi zaradi spremenjenega načrta katera od akademij utegnila v novo načrtovani zgradbi izgubiti kakšen dragocen učni prostor. Čemu se bodo akademije morale odpovedati zaradi ogibanja tuji parceli, na univerzi še ne vedo, to bo pokazala šele variantna rešitev.
A tu se težave umetniških akademij še ne končajo. Še vedno ni jasno, od kod denar za financiranje te 140 milijonov evrov vredne naložbe. Čeprav na univerzi zatrjujejo, da je ta naložba njihova prva prioriteta, v proračunu ni zagotovljenih sredstev zanjo. Najbolj realna možnost je po Jagodičevih besedah pridobitev sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije v finančni perspektivi 2014–2020. Če bi projekt gradnje umetniških akademij na Roški uvrstili med prioritetne projekte, bi denar lahko začeli črpati z letom 2016, seveda pod pogojem, da bi država zagotovila 15 odstotkov potrebnega denarja, kar pomeni, da bi morala v proračunu zagotoviti več kot 21 milijonov evrov.
