Okroglo mizo, na kateri je sodelovalo sedem najvplivnejših slovenskih pravnikov, med njimi so Miro Cerar, Janja Hojnik, Klemen Jaklič, Jože Kozina, Marko Pavliha, Ernest Petrič in Andraž Teršek, manjkala sta le Nataša Pirc Musar in Goran Klemenčič, je povezovala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se že nekaj let uvršča med izbrano deseterico.
Varuhinja je najvplivnejše pravnike povprašala o spoštovanju in njihovih stališčih do najhujših kršitev človekovih pravic. Marko Pavliha, pravnik, politik in profesor prava, je tako prav na dan, ko se v Južnoafriški republiki poslavljajo od velike borca za pravice Nelsona Mandele, izpostavil življenjsko mantro Madibe, ki je bila bratstvo. »Mandela je to besedo razvil še naprej in izhajal iz zulujskega pregovora, ki pravi, da je človek oseba zaradi drugih ljudi. Menim, da je to velik etični naboj in da bi se ljudje morali zavedati, da je naša sreča odvisna od osrečevanja drugih, od sočutja, etike, zlatega pravila, da moramo ravnati pošteno in da ne smemo nikomur škodovati, ampak žal ni tako,« pravi in izpostavlja dejstvo, da so človekove pravice eden od treh konstitutivnih elementov vladavine prava.
Žaljivi govor se pogosto zamenjuje za sovražni govor
Pavliha je izpostavil tudi del človekovih pravic, ki pa po njegovem mnenju pove vse. »Boštjan Župančič, profesor in evropski sodnik, je nekoč zapisal, da so človekove pravice prepogosto tudi potuha za pravne kršitve, zlorabe prava in neetično obnašanje. Če se samo 'sprehodimo' po medijih, lahko ugotovimo, da ne igrajo samo pozitivne vloge, ampak žal tudi prevečkrat omogočajo podlago za 'zlivanje gnojnice' vsepovprek in kršenje temeljne pravice, ki je tako v splošni deklaraciji kot v evropski listini temeljnih pravic na prvem mestu, in to je človeško dostojanstvo,« je povedal na okrogli mizi.
S tem je imel v mislih predvsem anonimno komentiranje prispevkov s strani uporabnikov spletnih strani. Z njim pa se ne strinja Andraž Teršek, znanstveni sodelavec, docent za ustavno pravo in človekove pravice, medijske pravice in svobodo izražanja, ki pravi, da ga v povezavi s svobodo izražanja najbolj moti to, da živimo v družbenem stanju, kjer se ljudje, sicer dobrih namenov, prevečkrat pretirano neposrečeno borijo zoper slab okus, barbarstvo in primitivizem pri javnem govorjenju, s sredstvi, ki jih pravo ne dovoljuje. »Postavljam tezo, da v današnji družbi, v tem oziru, grobo teptamo svobodo izražanja. V družbenem prostoru se je razpasla retorika, ki zelo lahkotno uporablja izraz sovražni govor, toda nič od tistega, kar se je v javnem prostoru omenjalo kot sovražni govor v Sloveniji, kot takega nisem prepoznal.«
Kot pravi, gre v resnici za žaljivi govor in ni potrebna odločitev sodišča, da se ve, da je upravljalec portala, kjer se uporablja grob, žaljiv govor, odgovoren, če to lahko počnejo anonimneži. »Problem pri medijih je tudi to, s kakšno lahkotnostjo se posega v zasebnost oziroma se odloča kdaj je to upravičeno in kdaj ne. Paradoks je, da se proti tistemu, kar predstavlja slab okus, grobost, primitivizem, poskušajo tudi dobromisleči ljudje, boriti s prijemi, ki jih ustavno pravo ne dopušča in to ni dobro in tega je v naši družbi preveč,« je prepričan Teršek.
Inherentna diskriminacija je že samo dejstvo, kje se rodiš
O spoštovanju temeljnih človekovih pravic je spregovoril tudi Klemen Jaklič, ki je izpostavil evropsko listino o temeljnih pravicah, ki je sicer še v povojih, vendar je že začela veljati pravnoformalno in je zavezujoča. Na njeni podlagi odloča evropsko sodišče v Luksemburgu, hkrati pa Jaklič opominja, da so tudi nacionalna sodišča hkrati evropska sodišča in da se tega v Sloveniji premalo zavedamo.
Kot pravi je Slovenija celo država z najmanjšim procentom obravnavanih kršitev evropskega prava. Kot enega od razlogov za to vidi v tem, da je Slovenija komaj pred kratkim vstopila v EU in se ne moremo v tem smislu primerjati z državami, ki so v njej že desetletja in so se tudi desetletja navajala na ta nov sistem. »Bistvena pa ni sama listina, bistveno ni samo dejstvo, da je pravnozavezujoča, ampak je bistvena nadgradnja, jurisprudenca evropskega sodišča in ostalih sodišč, torej vsebine teh pravic. Na to pa moramo še nekaj časa počakati,« pravi Jaklič, ki hkrati pri uresničevanju človekovih pravic kot pomemben faktor vidi to, kje se rodiš. »Samo dejstvo, da se rodiš v državi, v okolju, ki je manj efektivno kot neka druga država, je neka inherentna diskriminacija, kar se tiče pravic do samovlade vsakega posameznika. Eden od pojmov samovlade posameznika je, da v svojem življenju, v sferah, ki se te tičejo, učinkovito vodiš svoje življenje tja, kamor si to že pač želiš. Torej to, da si rojen v depriviligirani državi, vpliva na to, da ne boš imel takšnih možnosti kot nekdo, ki je bil rojen v državi, ki je zelo učinkovita,« je prepričan. Po njegovem mnenju je prav to eno od moralnih poslanstev EU to taljenje demokratičnih deficitov.
