Načrtujemo gradnjo do 40 vetrnih elektrarn skupne moči 120 megavatov, dostopnih cest in povezovalnih nizkonapetostnih kablovodov, razdelilne transformatorske postaje Dolenja vas, prenosnega kablovoda in drugih naprav. Vetrnice bomo postavili na območju, ki se razteza vzhodno in zahodno od avtoceste iz Ljubljane proti Primorski, na območju med Razdrtim in Senožečami v občini Divača.
Kako visoke bodo vetrnice in kolikšna bo moč posamezne vetrne elektrarne?Predvidena višina posamezne vetrne elektrarne je 100 metrov, prav tako premer vetrne elektrarne nad stojiščem. Pogovarjamo se o nakupu nove generacije elektrarn, ki zagotavljajo minimalen hrup, so okoljsko certificirane in dajejo dobre rezultate med obratovanjem. Moč posamezne vetrne elektrarne v parku bo do tri megavate, skupaj načrtovana letna proizvodnja pa 280 gigavatnih ur električne energije, kar predstavlja povprečno letno porabo elektrike za 60.000 gospodinjstev.
Kakšne koristi bo imelo od vetrnih elektrarn lokalno prebivalstvo?Od vetrnega parka bodo zagotovo imeli koristi tudi prebivalci tega območja in občina. Rente, za katere se bomo dogovorili, bodo pripomogle k razvoju občine. O konkretnih vsotah se še nismo pogovarjali, saj so višine rent povezane tudi s številom vetrnic, ki bodo stale na tem območju.
Zakaj ste izbrali prav Senožeška brda? Ali ste razmišljali tudi o kateri drugi lokaciji?Park vetrnih elektrarn Senožeška brda je predviden na območju ob avtocesti med Razdrtim in Divačo. Ureditev se načrtuje z državnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Območje je tudi v predlogu Nacionalnega energetskega programa za obdobje 2010–2030 predvideno kot ena od 14 primernih lokacij v Sloveniji, kjer je – zaradi vremenskih in geografskih razmer – smiselno postavljanje vetrnih elektrarn. Na tej lokaciji se tudi že vrti vetrnica, za katero so bile narejene meritve.
Ali je vaš park v kakšni povezavi z naložbo v vetrne elektrarne pri Dolenji vasi?Ne, je pa Anton Korošec idejni oče in pobudnik gradnje vetrnih elektrarn na tem območju. On nas je tudi spodbudil k sodelovanju pri tem projektu. Lastniško sodeluje pri sosednjem polju vetrnih elektrarn na Griškem polju in je kot eden od nekdanjih lastnikov oziroma ustanoviteljev družbe Vepa ostal v družbi tudi v manjšem deležu, in sicer prek družbe Supernova, ki je solastnica podjetja Vepa s 30 odstotki. Ker gre za sosednja vetrna parka, bi bilo smiselno skupaj graditi potrebne dodatne transformatorske postaje in kablovode. Hkrati pa bodo znanje in izkušnje investitorjev, ki so postavili vetrnico v Dolenji vasi, zagotovo uporabni tudi pri našem projektu.
Nekateri so na zborih krajanov podvomili o referencah vašega podjetja.Podjetje Vepa je bilo ustanovljeno izključno za ta projekt vetrnega parka. V preteklosti smo se v družinskem podjetju ukvarjali z nekaj uspešnimi projekti na področju gradbeništva in umeščanja objektov v prostor.
Kako daleč od prvih hiš nameravate postaviti vetrnice?V pobudi je bila predvidena minimalna oddaljenost od hiš 500 metrov. Na podlagi analize smernic in sklepov delavnic, ki bodo potekale v sodelovanju z lokalnimi prebivalci, pa bodo izoblikovane usmeritve za nadaljnje načrtovanje. Prizadevali si bomo za to, da se zagotovi čim manjši vpliv na okolje. Načrtovalci bodo prilagajali projekt ugotovitvam in študijam. Evropska praksa kaže, da so oddaljenosti v povprečju med 500 in 1000 metri od naselij, ponekod so spodnje meje še nižje.
Ali nameravate kupiti zemljišča za postavitev vetrnic?Zemljišč nismo kupovali in jih, če to ne bo nujno, ne bomo. Z lastniki se bomo dogovorili o najemu in renti. Vetrnice imajo življenjsko dobo 25 let, po tem se lahko odstranijo iz okolja, zemlja pa ostane sedanjim lastnikom. Z lastniki se še nismo pogovarjali.
Koliko je vreden celoten projekt in kako boste zagotovili denar zanj?O natančni in dokončni ceni projektnega dela v tem trenutku ne moremo podrobno govoriti, saj je zelo odvisna od trajanja postopkov in končnega števila stojišč, tem pa bomo prilagodili tip posamezne vetrne elektrarne na posameznem stojišču. Po zelo grobi oceni se primerljiva polja v svetu postavijo za ceno od 1,3 do 1,4 milijona evrov na inštaliran megavat moči. Ocena vrednosti celotne investicije je zdaj med 160 do 200 milijoni evrov. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja – pred tem mora biti sprejet državni prostorski načrt – bo solastnik podjetje Vepa zagotovil potrebna sredstva za izdelavo projektov in vodenje projekta. V fazi gradnje, torej v drugi fazi, ki je tudi finančno bolj intenzivna in pred koncem leta 2015 skoraj zagotovo ne bo stekla, bomo sredstva pridobivali od evropskih investicijskih bank, dobaviteljev opreme in večjih slovenskih podjetij, ki naj bi vstopila v projekt.
