Napoved, da bi lahko metadonska ambulanta ljubljanskega zdravstvenega doma sredi decembra začela delovati v enem izmed stanovanjskih blokov v Mislejevi ulici v Savskem naselju, se očitno ne bo uresničila. Z ljubljanske mestne občine so namreč sporočili, da morebitne selitve zaradi urejanja pritličnih prostorov enote v Metelkovi ulici v prostore v Mislejevi, ki so bili do nedavna namenjeni dejavnosti patronažnega varstva in nege na domu, ne bo. »Po posvetu direktorja zdravstvenega doma z vodstvom ljubljanske mestne občine smo se odločili, da centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog med izvajanjem vzdrževalnih del ne bomo selili,« so sporočili z občine.
»S pogovori ne bi prišli do soglasja«
Čeprav so v zdravstvenem domu že pred odločitvijo zagotovili, da bi bile vse morebitne selitve v času prenove od konca novembra do konca februarja zgolj začasne, je novica o selitvi stanovalce Savskega naselja vznemirila. »Zavedamo se, da tovrstne ambulante v mestu morajo biti, saj pripomorejo k reševanju problematike drog. Vendar menimo, da je stanovanjsko naselje, odmaknjeno od območij s centralnimi dejavnostmi mesta, v bližini pa so tudi vrtca in šola, neprimerna lokacija,« je prepričan eden izmed tamkajšnjih stanovalcev. Po njegovih besedah stanovalce skrbi predvsem »koncentracija socialno in družbeno občutljivih dejavnosti in programov na eni lokaciji«. V Savskem naselju namreč že deluje ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, enajst bivalnih enot v naselju pa je namenjenih za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih ljudi.
Da dejavnost zdravstvenega doma z vzdrževalnim programom za odvisnike sodi na področje javnega zdravstva in zato ne sme biti odvisna od predhodnih pogajanj, so prepričani v društvu za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma. »Če bi predhodni pogovori z lokalnim prebivalstvom pomenili, da se išče soglasje in je od tega odvisna tudi selitev, bi lahko pričakovali, da do takšnega soglasja nikoli ne bi prišlo. Glede na javnomnenjske raziskave vemo, katere populacije so najmanj zaželene,« pojasnjujejo strokovni delavci v društvu, a dodajajo, da je razmislek o tem, katera lokacija je za ambulanto najustreznejša, primeren.
Tudi odvisniki od prepovedanih drog so bolniki
Ines Kvaternik s koprskega zavoda za zdravstveno varstvo poudarja, da se ljudje bojijo predvsem nepoznanega. »Odzivi strahu so pogosto vezani na vsakdanje življenje uporabnikov prepovedanih drog in podobo, ki jo imajo v javnosti. Ljudje imajo običajno pred očmi najbolj problematične uživalce prepovedanih drog in se zato bojijo povečanja kriminala, nasilja in okužb s prenosljivimi boleznimi,« je prepričana Kvaternikova, ki poudarja, da so tudi odvisniki od prepovedanih drog bolniki, ki jim je treba zagotoviti vsaj osnovne človekove pravice in dostojanstvo. »Če bi odpirali ambulanto za katero koli drugo ciljno skupino kroničnih bolnikov, takšnega odziva ne bi bilo,« je prepričana.
