Vse do Strasbourga

Da so četverici zvišali kazni, je obramba izvedela iz sklepa o podaljšanju pripora. Kot sta nam potrdila Žiga Klun, zagovornik Udrihove, in Irena Ferme, zagovornica Zupana, so v sklepu sodniki zapisali, da Bublić, Zupan in Udrihova ostajajo v priporu, ker je višje sodišče v obsodilnem delu sodbe ugodilo zahtevi tožilstva po zvišanju kazni. Udrihova je sicer že ves čas v hišnem priporu, Bublić in Zupan pa sta zaprosila za predčasno prestajanje zaporne kazni in že bivata na Dobu. Pripor je sicer odrejen tudi za Selmana, a je vse od razglasitve prvostopenjske sodbe na begu ter ga iščejo z mednarodno tiralico in evropskim pripornim nalogom. Za rešetkami je bil skozi celotno sojenje, potem pa je tik pred koncem tožilstvo naredilo napako in ni predlagalo podaljšanja pripora. Četverico obsojenih so tako po razglasitvi sodbe izpustili, ko je tožilstvo napako popravilo, pa pripor spet odredili – a takrat je Selman že izginil.

Četverica je torej tudi po mnenju višjega sodišča sodelovala v hudodelski združbi, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem velikih količin kokaina iz Južne Amerike in Južnoafriške republike v Italijo. Združbi so v letih 2008 in 2009 v Italiji zasegli tri pošiljke kokaina. Najprej 100 kilogramov, potem 76 in nato 214. V prva dva primera sta bila vpletena Zupan in Bublić, v tretjega pa oče Udrihove, ki je bila v skupini zadolžena za pridobivanje ponarejenih dokumentov in vozil. Tako Klun kot Fermetova sta bila včeraj odločena, da bosta za svoji stranki vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, a to ne zadrži prestajanja kazni. »Ta primer se bo končal v Strasbourgu,« je bila odločna Fermetova, ki je še vedno prepričana, da o krivdi njene stranke ni nobenega utemeljenega dokaza.

Čakajoč na pisno sodbo

Kot je znano, so na prvostopenjskem sodišču oprostili preostalih 13 obtožencev, tudi domnevnega vodjo Dragana Tošića, ki naj bi bil po mnenju tožilstva povezan celo z zloglasnim srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Na takšen sodni epilog je bilo mogoče sklepati že po odločitvi senata, da iz spisa kot nezakonite izloči vse srbske in slovenske dokaze (ostali so le italijanski in urugvajski). Tožilstvo je v pritožbi, naslovljeni na višje sodišče, med drugim predlagalo razveljavitev tega sklepa in posledično obsodilno sodbo še za trinajst obtoženih.

Kaj si o tem misli pritožbeni senat, bo najverjetneje znano kaj kmalu. Višji sodniki so o tem že odločili na seji, ki se je začela 23. in končala 25. oktobra, vendar morajo svoje sklepe še preliti na papir in jih seveda tudi natančno utemeljiti. Kot sta nam povedala Fermetova in Klun, iz sklepa o podaljšanju pripora ni mogoče razbrati nobenega namiga, kaj je sklenilo višje sodišče.