Bilo je aprila, še pred uradnim prevzemom vodenja mesta, ko se je od Andreja Fištravca distancirala njegova prijateljica in dotedanja podpornica Vesna Vuk Godina. V javnem pismu je antropologinja zapisala, da Maribor prevzema marionetni režim, ki ga vodijo drugi, ne pa župan. Vuk-Godinova je s prstom pokazala na njegov volilni štab in napovedala zaposlovanje zaslužnih. »Na dan so že prilezle pijavke, ki jih prej nismo nikoli videli, so pa zdaj zavohale koristi,« je zapisala.
Nič od tega ni res, ji je odgovarjal Fištravec in napovedoval, kako bo presekal lovke klientelistične hobotnice Franca Kanglerja. Ob nastopu županovanja je njegova ekipa podpisala tudi javno zavezo. V njej so ugotavljali, da je bil na lanskih protestih in vstajah najbolj glasen klic po družbeno odgovorni politični kulturi in družbeno odgovornem vodenju javnih zadev. Zato so se podpisniki s prvopodpisanim županom 7. maja letos zavezali k zakonitosti, poštenosti, transparentnemu in strokovno kompetentnemu delovanju, ničelni stopnji tolerance do kakršnih koli oblik klientelizma in korupcije.
Štab, Miklavž, Zares
Na področju kadrovanja pa so Fištravec in nekateri njegovi najožji sodelavci vse prej kot zvesti omenjeni zavezi. Zato se vzpostavljajo razmere za razraščanje nove klientelistične hobotnice, opozarjajo dobro obveščeni viri. Kar je bil nekoč Duplek, je zdaj Miklavž na Dravskem polju. Če je prej v Mariboru kaj pomenila izkaznica SLS, je zdaj več vredna oranžna stranke Zares.
Znano je, da si je župan najožje sodelavce izbral iz svojega predvolilnega štaba. V njem je eno od vodilnih vlog igral Marko Žula, nekoč član stranke Zares, ki je zdaj direktor občinske uprave. V občinsko službo je Fištravec pripeljal tudi Simono Partlič, ki je bila v štabu njegova asistentka. Ker pa ima ta ženska samo srednješolsko izobrazbo, so jo na občini najprej zaposlili v uradu za komunalo, na delovnem mestu administratorke.
Plavolaska seveda ni opravljala komunalnih administratorskih nalog, saj je bila vseskozi županova osebna asistentka. Čez čas se je temu primerno spremenilo njeno delovno mesto. Zdaj je na osebno zaupanje župana zaposlena v njegovem kabinetu, plačni razred pa se ji je z 11. povzpel na 16.
V Fištravčevem predvolilnem štabu je pomembno vlogo igral tudi Saša Pelko, podjetnik iz Miklavža na Dravskem polju, v svojem kraju občinski svetnik Zares. Danes ima Pelko sklenjeno podjemno pogodbo z županovim kabinetom, vredno 500 evrov neto. Njegove naloge: priprava strategije s področja komuniciranja in odnosov z javnostjo, strateško svetovanje in koordinacija aktivnosti.
V času Fištravčevega županovanja je delovno mesto na občini dobilo deset oseb. Vse značilnosti kanglerjevskega kadrovskega menedžmenta izpolnjuje primer zaposlitve Igorja Petelina; dobil je namreč zaposlitev za nedoločen čas, čeprav občina za njegovo delovno mesto ni poprej objavila javnega razpisa.
Petelin je lastnik podjetja, ki v Miklavžu gradi stanovanjsko sosesko. Z županovim PR-svetovalcem Pelkom ga povezuje hči Tina Petelin, miss Slovenije 2009. Pelko ji je namreč produciral neki promocijski film.
V minulem mesecu, ko se je na občini pripravljal rebalans proračuna, je Petelin kot nekakšen županov posebni odposlanec hodil iz urada v urad in uradnikom dajal navodila. Pred dnevi se je udeležil tudi sestanka s predstavniki Univerze v Mariboru. Nastopa kot vodstveni uradniški kader Mestne občine Maribor, čeprav formalno sploh ni uradnik!
Ker ima Petelin samo srednješolsko izobrazbo in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zasedanje uradniškega delovnega mesta v javni upravi, ga je Fištravec 1. julija zaposlil v službi za stanovanjske zadeve v uradu za gospodarske dejavnosti. »Za to delovno mesto ni bilo razpisa, saj je bil prvotno zaposlen za določen čas treh mesecev,« so nam sporočili iz kabineta župana. Ko so trije meseci potekli, je Petelin dobil pogodbo za nedoločen čas. To je mogoče, ker gre – kot so nam pojasnili v kabinetu župana – za strokovno-tehnično delovno mesto.
»Formalnopravno s tem ni nič narobe,« pravi župan. »Vsebinsko pa gre za to, da moramo biti proaktivni in v skladu z možnostmi iščemo kadrovske rešitve.« Opozorimo ga, da je Petelin nazoren primer izigravanja zakonodaje. »Gospod Petelin je zelo operativen in koristen. Kakšna je razmejitev med uradnikom in strokovno-tehničnim delavcem, pa mi bo razložil direktor Žula.«
Iz Miklavža je lastnik jezikovne šole Marko Kovačič. Ta podjetnik prejema 800 evrov neto na mesec za pogodbeno svetovanje županu. Zadolžen je za delovanje občine na področjih socialnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in športnega razvoja mesta. Na spisku tistih, ki imajo sklenjene podjemne pogodbe z občino, je tudi Dijana Madžarac. Za 852 evrov neto na mesec skrbi za občinske mednarodne odnose. Dijana je soproga člana Zares Matjaža Madžarca, ki je bil nekoč prvi nadzornik Elektra Maribor.
Oranžno barvo prav tako nosi najnovejši kadrovski premik v občinskih hčerinskih podjetjih. Podjetnik Gregor Jager, nekdanji prvi mož mariborske Zares, zoper katerega še zmeraj poteka sodna preiskava zaradi suma storitve kaznivih dejanj z elementi korupcije, je od začetka tedna prokurist v družbah Hygia in Gopharm. V teh hčerinskih podjetjih farmacevtsko-trgovske družbe Farmadent, ki je v posredni 100-odstotni občinski lasti, bo uradno skrbel za nabavo in prodajo ter izboljšanje delovanja določenih procesov med povezanimi družbami.
Vstajnik postal pragmatik
»Kaj je narobe z Miklavžem in Zaresom?« se sprašuje Fištravec. Po njegovem prepričanju je Slovenija tako majhna, da je »v dveh ali treh korakih vsak povezan z vsakim«. Vendar pri opisanem županovem kadrovanju nista potrebna niti dva koraka, povezave so jasne že pri prvem, kot pri Kanglerjevih kadrih.
»Moja ekipa je nastala 2. februarja, prej se sploh nismo poznali in se zdaj spoznavamo sproti. Hočem, da mi ta ekipa naprej pomaga. Iskanje ljudi poteka znotraj socialnih mrež, ki so nam na razpolago. Pri tem je treba biti pragmatičen in pogledati realni argument: ali delajo dobro ali slabo, ali so ali niso koruptivni,« je prepričan župan.
